Obdavčenje udeležbe na seminarju, kongresu ali simpoziju

Čas branja: 2 min
27.11.2007  09:05

V zadnjem času smo priča ugotovitvam Dursa oziroma davčnih inšpekcijskih organov, ki opozarjajo davčne zavezance na večplastnost obravnave stroškov, ki nastanejo pri udeležbi posameznika na kongresu, seminarju ali simpoziju.

Pri obravnavi nastalih stroškov je namreč prvenstveno treba te obravnavati z vidika odnosa udeleženca izobraževalnega dogodka do plačnika stroškov, ki nastanejo v zvezi z udeležbo na tem dogodku.

Če je udeleženec seminarja v delovnem razmerju, se v skladu z 39. členom zakona o dohodnini (ZDoh-2) stroški, ki nastanejo v zvezi z izobraževanjem - kotizacija ter povračila stroškov do višine, določene z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo - ne štejejo za boniteto.

Težava pa nastane, če gre za udeleženca seminarja, ki s plačnikom stroškov izobraževanja ni v delovnem razmerju. V tem primeru lahko plačilo stroškov posameznemu udeležencu obravnavamo kot:



* dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, katerega podlaga za plačilo je pogodba. ZDoh-2 v dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov, kot tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo;



* drugi dohodek, katerega podlaga za izplačilo ni pogodbeni odnos, temveč je to prejemek, ki ni dohodek iz dejavnosti, niti ga ni mogoče uvrstiti v katero od drugih kategorij dohodkov fizičnih oseb po ZDoh-2.

Stroške določa uredba

Medtem ko sta obe vrsti stroškov za povračilo (prevoz, nočitev, dnevnica) in kotizacija, in sicer z vidika udeleženca davčnega seminarja, ki je v delovnem razmerju, plačila davka oproščeni - če so stroški dokazljivi in izplačani do višine, določene z uredbo -, pa so stroški plačila udeležencu, ki ni v delovnem razmerju, plačila dohodnine oproščeni le v tistem delu, ki se nanaša na povračila stroškov do višine, določene z uredbo, ne pa tudi stroška kotizacije.

ZDoh-2 (107. člen) namreč natančno določa, da se dohodnina ne plačuje od prejemkov, namenjenih pokritju stroškov prevoza, prenočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki se udeleži posveta z mednarodno udeležbo.

Strošek plačila kotizacije je namreč z vidika udeleženca seminarja, ki ni v delovnem razmerju s plačnikom kotizacije, boniteta in povišuje davčno osnovo udeleženca seminarja, hkrati pa nastopi obveznost plačnika kotizacije, da ob plačilu kotizacije obračuna tudi akontacijo dohodnine po 25-odstotni davčni stopnji.

Davčna osnova za obračun akontacije dohodnine iz naslova plačane kotizacije je določena glede na naravo odnosa med udeležencem seminarja in plačnikom kotizacije:



* če gre za pogodbeni odnos, je davčna osnova za obračun bonitete znižana za deset odstotkov normiranih odhodkov,



* če ne gre za pogodbeni odnos, temveč za druge dohodke, pa je davčna osnova v višini nastalega stroška - to je v višini plačane kotizacije.

Ne glede na to, kje se seminar izvaja, gre za dohodek z virom v Sloveniji. Prav tako pa lahko tak dohodek (kotizacija) obravnavamo kot dohodek v naravi po 16. členu ZDoh-2, katerega je treba "obrutiti" (pretvoriti iz neto v bruto vrednost) s koeficientom davčnega odtegljaja.

Poostren davčni nadzor

V praksi so pogosti primeri napačne davčne obravnave stroškov udeležbe na seminarju, ko farmacevtske družbe ali društva povabijo fizične osebe na strokovni seminar in jim, ne glede na obstoj ali vrsto pogodbenega odnosa, v celoti krijejo stroške udeležbe na seminarju - povračila stroškov in plačilo kotizacije, ne da bi jih pri tem opozorile, da je plačilo kotizacije za udeleženca boniteta, ki jim povišuje davčno osnovo, niti ne opravijo zakonsko zahtevanega obračuna davčnega odtegljaja.

Durs je v zvezi s temi ugotovitvami že napovedal poostren davčni inšpekcijski nadzor za obdobja od 1. januarja 2005. Vse kršitelje pa že danes poziva, da lahko pri tem izkoristijo institut samoprijave in se tako izognejo kazni za nastali prekršek.

Mojca Kunšek, Ius Software