Izplačilo regresa v letu 2008

Čas branja: 2 min
20.05.2008  08:27

Prihaja čas izplačila regresa in tudi letos bo davčna obremenitev odvisna od višine zneska izplačanega regresa. Če ne želimo plačati še prispevkov za socialno varnost, mora biti višina izplačanega regresa med 566,54 in 927,51 evra. Pri izračunu so uporabljeni začasni podatki povprečne plače v februarju 2008.

V skladu s 131. členom zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, regres za letni dopust. Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače, ki od 1. marca 2008 znaša 566,53 evra.

Navzgor višina izplačanega regresa ni omejena, pač pa se omejitev nanaša na obveznost plačila socialnih prispevkov. Če znesek izplačanega regresa presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji, se od dela, ki presega ta znesek, v skladu s 3. členom zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost.

Če se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Regres izplačati do 1. julija

Regres se mora delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi poznejši rok izplačila regresa, če nastopi nelikvidnost delodajalca, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Zaposlitev s krajšim delovnim časom

Po novem ZDR ima delavec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjema pri tem je delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom ZDR, kar pomeni, da dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

To pomeni, da ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa kot delavec, ki dela polni delovni čas.

Akontacija dohodnine

V skladu s 37. členom zakona o dohodnini (ZDoh-2) regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se v skladu s 127. členom ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine.

Davčno priznavanje

V skladu s 35. členom zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) sodi regres med stroške v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da so stroški regresa, ne glede na višino izplačila, za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Poročanje AJPES

Za namene statističnega proučevanja, spremljanja izvajanja predpisov s področja izplačevanja plač in za zagotavljanje javnosti podatkov in na podlagi Sklepa o ustanovitvi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vse pravne osebe predložijo podatke o izplačanih plačah in o regresu za letni dopust.

Tako poleg mesečnega poročila o izplačanih plačah vse pravne osebe poročajo AJPES tudi ob vsakokratnem izplačilu regresa za letni dopust, in sicer na obrazcu izplačilo regresa za letni dopust. Omenjeni obrazec in navodila za poročanje najdejo zavezanci za poročanje na spletni strani AJPES.

Kazni

V skladu z 231. členom ZDR se s plačilom globe od 750 do dva tisoč evrov kaznuje delodajalec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača regresa v skladu z določbami ZDR.

Mojca Kunšek, Ius Software