Tudi davčno-računovodski svetovalci morajo poročati o sumu pranja denarja

Čas branja: 2 min
03.06.2008  08:32

Revizorji in računovodsko-davčni svetovalci so zavezani, da obvestijo urad za preprečevanje pranja denarja vedno, kadar katera oseba išče pri njih nasvet o pranju denarja ali financiranju terorizma.

Pranje denarja

Pranje denarja je kaznivo dejanje, katerega bistvo je prikrivanje nezakonite narave ali izvora premoženjske koristi, ponavadi pridobljene s storitvijo kaznivega dejanja, kot so davčna utaja, trgovina z mamili, promet z orožjem, korupcijska kazniva dejanja, goljufije in podobno.

Končni cilj pranja denarja je postopna vključitev "opranega" denarja ali premoženja v že delujočo ali novo kriminalno dejavnost oziroma v običajne poslovne tokove, ki so sestavni del zakonite poslovne dejavnosti.

Financiranje terorizma

V nasprotju s pranjem denarja, pri katerem je predmet prikrivanja ponavadi nezakonito pridobljeno premoženje, so pri financiranju terorizma sredstva, ki so namenjena za izvedbo terorističnega dejanja ali za uporabo teroristom, lahko zakonitega in tudi nezakonitega izvora.

Primeri sredstev zakonitega izvora so osebni dohodek, dobiček, humanitarna in sponzorska sredstva, sredstva nezakonitega izvora pa so sredstva, pridobljena s kaznivim dejanjem.

Zavezanci za poročanje

Zakon določa vrsto zavezancev, ki morajo izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, pred oziroma pri ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. V skladu z 11. točko prvega odstavka 4. člena zakona morajo, poleg finančnih institucij, izvajati navedene ukrepe tudi:

- revizijske družbe in samostojni revizorji,

- izvajalci računovodskih storitev,

- izvajalci storitev davčnega svetovanja,

- odvetniki in odvetniške družbe,

- notarji.

Kako odkrivati sum pranja denarja

Vsi zavezanci za izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma morajo poleg osnovnih postopkov, ki jih že redno izvajajo, dodatno ugotavljati tudi tveganje, ki ga opredeljuje verjetnost zlorabe zavezančeve dejavnosti ali poslovnega razmerja za pranje denarja in financiranje terorizma, ter izvajati naloge, ki jih konkretizirajo podzakonski akti. Te naloge zajemajo:

- dobro poznavanje stranke,

- sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju urad),

- redno strokovno usposabljanje delavcev in izvajanje notranjega nadzora nad opravljanjem nalog,

- pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Pri določanju ocene tveganosti določene stranke, poslovnega razmerja, finančnega instrumenta ali transakcije za odkrivanje suma zavezanci upoštevajo kriterije:

- vrsto, poslovni profil in strukturo stranke,

- geografsko poreklo stranke,

- naravo poslovnega razmerja, finančnega instrumenta ali transakcije,

- pretekle izkušnje zavezanca s stranko, še posebej v zvezi z izrečenimi ukrepi Urada v preteklosti.

Zadnji rok za poročanje

Revizorji in računovodsko-davčni svetovalci so zavezani, da obvestijo urad vedno, kadar katera oseba išče pri njih nasvet o pranju denarja ali financiranju terorizma, in sicer najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet.

Še več člankov s področja davkov, računovodstva in financ

Mojca Kunšek, Ius Software