Izplačilo regresa v posebnih primerih

Čas branja: 1 min
07.07.2008  14:56
Kako je z izplačilom regresa v vseh tistih primerih, ko gre za posebne oblike zaposlitve, prve zaposlitve ali likvidnostne težave delodajalca

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 131. členu določa navezavo izplačilo regresa s pravico do izrabe letnega dopusta. Torej pri vseh prvih zaposlitvah in zaposlitvah s prekinitvijo, ko je bilo delovno razmerje prekinjeno, nastopi pravica do izrabe letnega dopusta po šestih mesecih rednega delovnega razmerja, kar pomeni, da takrat tudi nastopi pravica in obveznost delodajalca izplačila regresa.

Izjemo pri tem predstavlja dolgotrajna odsotnost delavke na bolniškem ali porodniškem dopustu, ki ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pripada ji izplačilo regresa v celoti v zakonitem roku - torej do 1. julija tekočega leta, ne glede na to, ali bo letni dopust delavka v tekočem letu izkoristila ali ne.

Izjemoma lahko regres izplačajo do novembra

Čeprav ZDR v 2. odstavku 131. člena določa zakoniti rok izplačila regresa do 1. julija tekočega leta, pa v 3. odstavku ZDR tudi dopušča možnost kasnejšega izplačila regresa, in sicer najkasneje do 1. novembra tekočega leta. Takšno izplačilo je omogočeno vsem tistim podjetjem, ki imajo likvidnostne težave in ki imajo to možnost urejeno v panožni kolektivni pogodbi. Zakon ne dopušča različne obravnave delavcev in ne omogoča izplačila regresa različnim delavcem v različnem času.

Poseben primer je tudi izplačilo sorazmernega dela regresa v vseh tistih primerih, ko:

• delavec med letom menja zaposlitev in delodajalca, zaradi česar ima pri vsakem delodajalcu pravico do izrabe sorazmernega dela dopusta, kar mu omogoča tudi izplačilo sorazmernega dela regresa;

• ko je delavec zaposlen za krajši delovni čas od polnega delovnega časa in je pravica do letnega dopusta opredeljena sorazmerno delovnem času, kar pomeni tudi izplačilo sorazmernega dela regresa.

Inšpektorji nad kršitelje

V vseh primerih nespoštovanja izvajanja določil ZDR se lahko delavec obrne na Inšpektorat Republike Slovenije za delo in opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki to izrecno določajo.

Mojca Kunšek, Ius Software

Preberite tudi:

15.07.2008