Oglasno sporočilo

S kakšno kombinacijo delnic in obveznic najmanj tvegamo?

Čas branja: 3 min
08.10.2009  15:17
Po obdobju borznih padcev mnogi vlagatelji iščejo predvsem naložbo, s katero bodo kar najbolj znižali svoje tveganje. Finančna teorija nas sicer uči, da naj bi vlagatelji sestavo svojih naložb prilagajali zlasti dejavnikom pri sebi (npr. svojim finančnim ciljem ali odnosu do tveganja), v zelo majhni meri pa tekočim dogodkom na kapitalskih trgih, zlasti posredno preko vpliva teh dogodkov na tekočo sestavo njihovega premoženja oziroma skozi nove ugotovitve glede svojega odnosa do tveganja. Relativno redki so vlagatelji, za katere analiza teh dejavnikov pokaže, da naj sredstva naložijo izključno v zelo varne naložbe - in razmere na trgih na to redkost nimajo opaznega vpliva.

V tem prispevku nameravam prikazati, da strategija nalaganja izključno v nizko tvegane naložbe ni najmanj tvegana. To velja tako za dolgoročne vlagatelje (o tem sem denimo pisal decembra 2007: www.nlbskladi.si/bilten05-2007-kako-do-500-evrov-dodatka-k-pokojnini), ampak celo za kratkoročne vlagatelje z naložbenim horizontom 1 leta. Ključno tveganje, ki ga prevzemajo kupci nizko tveganih naložb s fiksnim donosom, kot so bančni depoziti ali kratkoročne državne menice in obveznice, je tveganje znižanja kupne moči (inflacijsko tveganje) - nizko tvegane naložbe ne zagotavljajo realnih donosnosti 1.

Analiza realne donosnosti različno sestavljenih portfeljev, ki sta jo na primeru ZDA pripravila avtorja Wilson in Jones 2, nam kaže zanimive rezultate. Tabela prikazuje tveganost različno sestavljenih portfeljev med naložbe v delnice in državne obveznice, in sicer izraženo kot anualiziran standardni odklon mesečnih donosnosti po inflaciji.

nlb.1255008095.JPG
V obdobju po drugi svetovni vojni, ko je še veljal zlati standard in je bila inflacija dokaj nizka in stabilna, je bila realna tveganost naložb v delnice izrazito višja od tveganosti naložb v obveznice. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je vlagatelj dosegel najnižje tveganje, če je naložil približno 10 % svojih naložb v delnice, četudi so bile kot samostojna naložba izrazito bolj tvegana naložba od obveznic. Ključen razlog za to je relativno nizka koreliranost med donosnostjo delnic in obveznic (pozitiven učinek diversifikacije). Do hudega preloma pa pride po propadu Bretton-Woodskega sporazuma in opustitvi zlate podlage.

Po tem obdobju je zlasti zaradi pojava inflacije in zlasti njene izrazite nepredvidljivosti in spremenljivosti prišlo do tega, da se je tveganost nalaganja v naložbe s fiksno obrestno mero znatno zvišala - posledično je postala najmanj tvegana sestava premoženja, ki jo sestavlja 40 % naložb v delnice. Takšna sestava je bila občutno manj tvegana od nalaganja izključno v državne obveznice.

Kaj to pomeni za današnjega vlagatelja? Po eni strani je zaradi odsotnosti zlate podlage inflacijsko tveganje še vedno zelo prisotno, a verjetno manj kot v obdobju 1974-2000, ko je inflacija presenetila vse (npr. naftne krize). Upam si trditi, da lahko vlagatelj v vrednostne papirje s kratkim naložbenim horizontom (eno leto) pričakuje najnižje tveganje svojega premoženja, če 15 % - 25 % svojega premoženja naloži v delnice, 75 % - 85 % pa v obveznice ali bančne depozite, medtem ko je optimalna sestava naložb odvisna predvsem od njegove tolerance do tveganja (koliko več delnic vključiti na račun varnejših naložb).

Kruno Abramovič, član uprave, NLB Skladi, d.o.o.

Članek je bil že objavljen novembra 2008 v publikaciji Strategi v zadregi.

1 To tveganje delno odpravljajo inflacijsko indeksirani produkti, ki pa so v izraziti manjšini v primerjavi s finančnimi produkti z nominalno donosnostjo.

2 Charles P. Jones, CFA, and Jack W. Wilson: The Changing Nature of Stock and Bond Volatility, Financial Analyst Journal, Jan/Feb 2004.

Opozorilo: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja morajo družba NLB Skladi oziroma druge osebe, ki so pooblaščene za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospektov podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirana letna in polletna poročila podskladov ter druga gradiva, podatki in informacije o podskladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Investicijski skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v investicijske sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.

Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., je regulirana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Članek je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v članku obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Članek prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 8. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 67/07, 100/07, 69/08 - popr. In 40/09; v nadaljevanju: ZTFI), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega članka.