Bančno posojilo ni pravica..

Čas branja: 2 min
13.07.2015  16:38
..ampak je prestiž, ki si ga morate zaslužiti. Kako presoditi kreditno sposobnost podjetij vas bomo podrobneje seznanili na seminarju Poslovne akademije 10.septembra

Obveščaj me o novih člankih:  

Poslanstvo banke ni v distribuciji denarja, ampak v posojanju. Banka denar posoja, ga ne investira. Kredit tako ni pravica, ampak prestiž, poudarja Jožko Peterlin iz Inštituta za poslovne finance Smartfin, ki bo predaval na seminarju Poslovne akademije 10.septembra v prostorih GZS v Ljubljani.

Prijavite se lahko tukaj.

Ali smo kreditno sposobni, oziroma nam upniki lahko zaupajo in do katere meje, je v celoti naša skrb. »Ni potrebno čakati na odgovor pri banki, ali nam bodo odobrili posojilo ali ne. Ravno tako moramo sami vedeti ali od dobavitelja lahko upravičeno pričakujemo odloženo plačilo, » pravi Peterlin.

shutterstock-165792347.1436798082.jpg.n.600px.jpg

Zagotovo se motimo, ko nam že tretja banka reče ne

Lahko se zgodi, da nam banka ne posodi denarja in dobavitelj ne ponudi odloženega plačila. Lahko se celo zgodi, da banka zahteva predčasno vračilo denarja oziroma posojila. Lahko so zahteve banke upravičene ali pa so zgolj odraz njihove nesposobnost sklepati posel, poudarja Peterlin. In dodaja: »Ravno tako so določeni dobavitelji lahko na pragu posojilne sposobnosti in nam odloženega plačila ne morejo odobriti, pa čeprav si ga, glede na našo boniteto, zaslužimo. Za svoje finančno zdravje smo odgovori in pristojni sami!«

Kredit ni pravica

Na kreditno sposobnost lahko in moramo gledati tako pri terjatvah, kjer mi tvegamo, da nam kupec ne bo plačal blaga ali nam dobavitelj ne bo dobavil, kar smo mu plačali v naprej. Po drugi strani pa si tudi mi izposojamo denar od dobaviteljev, kjer oni tvegajo, da ne bomo opravili dogovorjenega.

»Da kupimo ali prodamo blago ali storitev na odloženo plačilo ni samoumevno. Poslanstvo banke ni v distribuciji denarja, ampak v posojanju. Banka denar posoja, ga ne investira. Kredit ni pravica, kredit je prestiž, ki si ga moraš zaslužiti,« pravi Jožko Peterlin.

Podjetja se zadolžujejo, da investirajo v zgradbe, opremo, obratni kapital ali v nakupe podjetij in druga sredstva. »Nekatere investicije prispevajo k dodatnemu pozitivnemu denarnemu toku, druge pa zgolj omogočajo obstoj na trgu. Zato so tudi oblike zadolževanja različne. Podjetje mora vedeti, katera je prava mera dolga in kakšna je zdrava pamet kreditiranja,« pravi Peterlin. Finančni vzvod je uporabna teorija, v praksi pa smo lahko hitro na področju zlorabe. Zadolževanje ima svoje zakonitosti, ki jih moramo spoštovati, če želimo, da banke ne bodo posegale v našo avtonomijo poslovnega odločanja.

Banka pri oceni kreditne sposobnosti podjetja presoja denarne tokove, uresničljivost načrtov, obratni kapital, zavarovanja in še kaj. O tem, kje so meje računovodske kreativnosti, kje so opozorilni znaki finančne stiske podjetja in kako kredit zavarovati pa boste izvedeli na seminarju.

Več o programu si preberite tukaj.