Guy Verhofstadt na PKP: Odločitev ne smemo sprejemati na podlagi strahu, temveč ambicij

Čas branja: 2 min
19.11.2015  13:30  Dopolnjeno: 19.11.2015 14:29
Teroristi ne poznajo meja, naše nadzorovanje mej pa je slabo; Evropa je padla tudi na izpitu reševanja gospodarske krize in izpolnjeval temeljev, zaradi katerih smo se združili
Guy Verhofstadt na PKP: Odločitev ne smemo sprejemati na podlagi strahu, temveč ambicij

Obveščaj me o novih člankih:  

"Koordinacija med evropskimi obveščevalnimi službami pri preprečevanju terorističnih napadov je slaba. Podobno je, kot ko so "padle" banke. Govorimo le o poostrenem nadzoru, zgodi pa se premalo v praksi," na 17. Poslovni konferenci Portorož (PKP), ki jo organizirata ljubljanska ekonomska fakulteta in Časnik Finance, pravi Guy Verhofstadt, nekdanji belgijski premier, zdaj evroposlanec iz vrst liberalcev, osrednji govorec konference.

"Teroristi ne poznajo meja, to je videti. Evropa šibko vlada, ker nam manjka enotnosti," pravi

Verhofstadt, ki poziva k takojšnjih povezavah obveščevalnih agencij. "To je povsem možno. Moramo se nadgraditi, prilagoditi temu, kar delajo teroristi," dodaja. "Pričakujem, da bodo države članice to spoznale, da ne bodo več dovolile takih tragedij, kot smo ji bili priča v petek v Parizu, ali pred leti v Madridu in Londonu," pravi. "Po vseh teh letih Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije (Frontex) še vedno nima pooblastil za aktivno reševanje begunske krize. Na leto dobi 114 milijonov evrov za delovanje. Kot kak nogometaš."

Krize v Siriji ne bomo rešili z zapiranjem Evrope

"Krize v Siriji ne smemo reševati z uničevanjem skupnega gospodarskega prostora in šengenskih mej. Moramo jih močno zaščititi, skupaj zavarovati mejo in sprejeti skupno azilno politiko," pravi govorec.

"Nobena država ni bila nikoli bolj uspešna s postavljanjem dodatnih notranjih meja med ljudmi in biznisom," pravi.

"Begunce pošiljamo v naročje kriminalnih združb, namesto, da bi krizo učinkovito in skupaj reševali." Potrebujemo, dodaja, azilno politiko, podobno kanadski ali ameriški, ki sta bolj učinkoviti. "Morali bi imeti 'blue card'," svetuje.

Reševanje gospodarstva manj uspešno kot v ZDA

"Ves svet se je že izkopal iz gospodarske krize, le Evropa ne. Kaj je sporočilo? Nanjo smo reagirali precej drugače od ZDA. Ta je ukrepala takoj, banke in zavarovalnice so bile v pol leta do devet mesecev po zlomu Lehman Brothersa sanirane. V EU se je cincalo, odlašalo. In še vedno se, poglejte, kako odlašamo z bančno unijo. Sedem let po začetku krize! In ne, reševanje Grčije ne sme biti zgled za ukrepanje," o šibkih evropskih institucijah in njihovi odzivnosti pravi Verhofstadt.

"Mi smo si izmislili kvantitativno sproščanje (QE), da bi se branili pred deflacijo, Američani pa so učinkovito vbrizgali denar neposredno v paciente."

Evro si zasluži, da ga branimo!

Verhofstadt pravi, da je ECB veliko bolj učinkovita od EU, kjer manjka politične enotnosti. "Evro bi nas moral držati skupaj, povečati enotnost, pa ne." Navaja, kako so v ZDA veliko bolj učinkovito reševali Florido, ki spet raste, kjer se brezposelnost niža, EU pa je pri Grčiji pogrnila na izpitu. "Kar naprej nekaj sestankujemo, pozabljamo pa, kaj nam je evro sploh prinesel - enormno rast. Evro si zasluži, da ga branimo," pravi.

verhofstadt-guy16-be.1447938603.jpg.c.600px.jpg

Enako, dodaja, je z enotnim trgom dela, ki še vedno ne živi. "Imamo 28 različnih pravil, namesto enotnega trga." In enako, še dopolni, je s kapitalskim trgom in digitalnim trgom. "Zaradi tega nimamo velikih družb, kot je denimo Apple. Tehnološka podjetja se selijo v ZDA predvsem zato, ker ima cela država ena pravila, enega regulatorja. To je njihova konkurenčna prednost."

Mora Evropa postati "superdržava"? "Ne, tudi v federacijah, kot je ZDA, države ohranijo del suverenosti. Ampak, tekmujemo s Kitajsko, ki jo še vedno podcenjujemo, tudi njeno valuto. Tudi v gospodarstvu in pri človeštvu nasploh so meje vse manj pomembne," pravi Verhofstadt.

Kakšen bo svet?

"Jutrišnji svet je svet imperijev, Kitajske, ZDA, morda Rusije. Vsaka posamezna članica EU je premalo močna... Kako bo Evropa lahko močenjša ob nenehnih spremembah? Odločitev ne smemo sprejemati na podlagi strahu, temveč na podlagi ambicij," je končal Verhofstadt.

Verhofstadt VS. Mrak: zahteve o "brexitu" so priložnost

"Ne branim velike EU, temveč učinkovito EU," v pogovoru s profesorjem Mormirjem Mrakom pojasnjuje Verhofstadt. Britanske zahteve po izstopu iz unije (brexit) vidi kot priložnost za spremembe k učinkovitejši uniji. Opažam tudi, da je Francija, ki se je prej mal odmikala od unije, spremenila svoj odnos do EU. In tudi, da je Junckerjeva komisija nekoliko boljša od Barossove, kar pa, roko na srce, ni težko doseči," dodaja.

"V krizi smo še vedno zato, ker cincamo," je prepričan Verhofstadt.

Preberite tudi Od skupne migracijske politike ima EU lahko le koristi.



Preberite tudi:

30.09.2015