"Vsaka država želi včasih obdavčiti tudi nekaj, kar ji ne pripada"

Čas branja: 3 min
25.02.2016  14:13  Dopolnjeno: 14.03.2016 00:35

Intervju z davčno svetovalko Barbaro Guzina o transfernih cenah

mag. Barbara Guzina bo predavala na seminarju "Transferne cene: poslovni in davčni vidik ter dokumentacija", ki bo potekal 9. marca na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani

Več podrobnosti o seminarju najdete tu: akademija.finance.si'

9. marca bo v Ljubljani potekal seminar s področja transfernih cen. Pred seminarjem smo se o poslovnem in davčnem pogledu na transferne cene pogovarjali  s predavateljico mag. Barbaro Guzina, samostojno davčno svetovalko v družbi Guzina Kavšek svetovanje, ki je izkušnje pridobivala pri mednarodni revizijski in svetovalni družbi Deloitte in v tujini.

Katere so zadnje spremembe na področju transfernih cen za podjetja, ki poslujejo v Sloveniji?

Naj najprej poudarim, da se z vidika oddaje davčnega obračuna in transfernih cen letos ni pravzaprav nič spremenilo. Davčnim zavezancem še vedno ni treba oddati dokumentacije za transferne cene, razen če jih finančni organ k temu izrecno pozove. Morajo pa imeti vsi davčni zavezanci, ki so v letu 2015 poslovali s tujimi povezanimi osebami, do 31.3.2016 pripravljeno dokumentacijo za transferne cene za leto 2015.

Tudi glede same zahtevane vsebine dokumentacije, se slovenska zakonodaja še ni spremenila in še ne predvideva posebnega poročanja (country-by-country), ki pa bo zagotovo aktualno v prihodnje. Poročanje po državah (country-by-country) bo namreč zelo razkrilo davčnega zavezanca kot celoto, kje (v kateri državi) ustvarja največ prihodkov in dobička, kje zaposluje, kje se nahajajo neopredmetena sredstva, ipd.

Kaj so vnaprejšnji cenovni dogovori in kdo jih sklepa?

Vnaprejšnji cenovni dogovori so dogovori (sporazumi), ki jih med seboj sklepajo davčni zavezanci in davčna uprava. Dogovorijo se o višini transferne cene (npr. licenčnine, obresti, nadomestil, ipd.) za prihodnje omejeno časovno obdobje. Tovrstni sporazumi torej, ko se sklenjeni, varujejo davčne zavezance pred inšpekcijskim nadzorom in negativnimi posledicami le-tega. Vnaprejšnji cenovni sporazumi niso obveznost, temveč možnost, dana davčnim zavezancem, da na ta način zmanjšajo tveganje na področju transfernih cen.

Kdo vse mora zastriči z ušesi, ko omenimo transferne cene?

Transferne cene so v prvi vrsti poslovno vprašanje, saj so to cene, ki si jih med seboj zaračunavajo povezana podjetja oziroma podjetja v skupini. Kadar pa se takšna podjetja nahajajo v različnih državah, transferne cene postanejo bolj pomemben davčni problem. Z njimi bi se morali ukvarjati v vseh podjetjih, ki imajo transakcije s tujimi povezanimi osebami. V prvi vrsti se transferne cene tičejo odločevalcev, torej tistih, ki transferne cene oblikujejo oziroma se o njih pogajajo. V drugi vrsti pa so tudi stvar finančnikov, računovodij oziroma revizorjev, ki morajo o transfernih cenah poročati.

Kakšne so poglavitne težave pri transfernih cenah z davčnega vidika?

Vsaka država se »boji« za svoje davčne prihodke in želi včasih obdavčiti tudi nekaj, kar ji nujno ne pripada. Zaradi tega prihaja do dvojne obdavčitve, ki pa ni zaželena, saj zavira mednarodno poslovanje. Tudi slovenska davčna uprava postaja vse bolj »agresivna« pri obdavčevanju slovenskih podjetij, ki so v tuji lasti. Ne samo da prilagodijo davčno osnovo take družbe (pogosto znižajo prenesene davčne izgube), temveč želijo izvesti tudi t.i. sekundarno prilagoditev, obračunati davčni odtegljaj na »previsoka« izplačila tujim povezanim osebam. Čeprav pogosto za to nimajo pravne osnove.

Kako poteka oblikovanje transfernih cen pri mednarodnih podjetij, kjer imajo opravka z najmanj dvema davčnima sistemoma?

Nujno je oblikovati transferne cene tako, da bosta oba davčna sistema »zadovoljna«. Transfernih cen ne smemo nikoli oblikovati zgolj z vidika enega davčnega sistema, saj je to popolnoma neučinkovito. Vedno moramo imeti v mislih predvsem vidik države, v kateri nastajajo stroški (ne toliko tiste, v kateri nastajajo prihodki).

Tudi sami imate veliko izkušenj iz tujine. Kako je področje transfernih cen urejeno v tujini in katera praksa je po vašem mnenju najboljša?

Na Nizozemskem recimo (ki se z davčnega vidika šteje za eno izmed najbolj razvitih držav) se s transfernimi cenami znotraj Nizozemske sploh ne ukvarjajo, kar je zelo smiselno, saj so transferne cene predvsem mednarodni davčni problem. Na Hrvaškem pa nasprotno pogosto prilagajajo davčno osnovo tudi med dvema povezanima osebama, ki sta obe rezidentki Hrvaške. Tako da so prakse zelo različne, v zadnjem času pa to področje kaže predvsem trend zaostrovanja. Države se skratka bojijo nižanja davčnih prihodkov.

Znani so odmevni globalni primeri prelivanja sredstev med povezanimi družbami, so se pa v preteklosti podobni primeri dogajali tudi v Sloveniji ...? Ali novosti glede transfernih cen posegajo tudi na to področje? 

Novosti na področju transfernih cen (ki pa jih v Sloveniji še nismo popolnoma implementirali, jih pa bomo morali v prihodnje), želijo predvsem zajeziti davčno izogibanje, oziroma prelivanje sredstev med povezanimi osebami, kot temu pravite sami. Takšno prelivanje ni zakonito, kadar je osnovni namen prelivanja zgolj iskanje nekih davčnih ugodnosti. In takšno prelivanje se išče in sankcionira, kar je seveda tudi prav. Vendar pa mora imeti davčna uprava za preprečevanje davčnega izogibanja na tem področju veliko znanja in izkušenj.

So zadnje novosti konec zgodbe o spremembah na področju transfernih cen ali se bomo z njimi ukvarjali tudi v prihodnje?

S transfernimi cenami se bomo vedno in še več ukvarjali v prihodnje. Svet se globalizira, podjetja širijo svoje poslovanje po celem svetu in transferne cene so priročen način za prilagajanje davčne osnove in za pobiranje dodatnih dajatev s strani davčnih uprav.

Zakaj bi se vašega seminarja udeležili predstavniki mednarodnih podjetjih v Sloveniji?

Mednarodna podjetja, ki poslujejo v Sloveniji, so na prva na vrsti pri davčnih inšpekcijskih nadzorih s področja transfernih cen. To še posebej velja za podjetja, ki v Sloveniji izkazujejo davčno izgubo.

Zakaj bi se vašega seminarja udeležili predstavniki domačih povezanih podjetij, ki poslujejo samo v Sloveniji?

Tudi za domača povezana podjetja je pomembno, da imajo področje transfernih cen urejeno, ne samo z davčnega, temveč tudi s poslovnega vidika. Domača povezana podjetja morajo namreč med drugim tudi zagotavljati, da ne pride do prikrajšanja odvisnih družb oziroma npr. do odškodovanja manjših družbenikov ali drugih deležnikov v posamezni družbi znotraj skupine.

Na seminar "Transferne cene: poslovni in davčni vidik ter dokumentacija", ki bo potekal 9. marca na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani, se še vedno lahko prijavite.

Več podrobnosti o seminarju najdete tu: akademija.finance.si