»V praksi se pogosto pozablja, da se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo tudi dodatki in del plače za delovno uspešnost«

Čas branja: 4 min
02.03.2016  13:00  Dopolnjeno: 04.03.2016 05:51

Intervju z odvetnikom Juretom Mercino 

»V praksi se pogosto pozablja, da se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo tudi dodatki in del plače za delovno uspešnost«

O najugodnejših oblikah opravljanja dela, o tem, na kaj morajo biti pozorni obračunovalci plač in še o marsičem smo se pogovarjali z Juretom Mercino, odvetnikom v odvetniški pisarni Blaž Pate d.o.o. Pri delu se ukvarja predvsem z zakonodajo s področja direktne obdavčitve fizičnih in pravnih oseb ter davčnega postopka, s poudarkom na transakcijah z mednarodnim elementom. Skupaj z Blažem Patejem, odvetnikom z bogatimi izkušnjami s področja mednarodnega gospodarsko davčnega prava, bosta predavatelja na seminarju Za delodajalce: Kaj je treba vedeti o obdavčitvi izplačil fizičnim osebam, ki bo potekal 15. marca na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani.

Gospod Mercina, katero izplačilo dohodka za opravljeno delo je najugodnejše z vidika dohodnine in prispevkov za socialno varnost?

V tem trenutku je z vidika dohodnine zagotovo najugodnejša oblika opravljanja dela t.i. »normirani s.p.«. Ob upoštevanju normiranih stroškov v višini 80 % in 20 % dohodninske stopnje znaša efektivna stopnja dohodnine zgolj 4 %. Ker se dohodek dosežen preko t.i. »normiranega s.p.-ja« ne vključuje v letno dohodninsko osnovo, je davek dokončen. Znotraj držav EU osebno ne poznam davčno bolj ugodne ureditve opravljanja samostojne dejavnosti. Z vidika prispevkov za socialno varnost pa je odgovor na vprašanje odvisen predvsem od obsega dela. Odprtje s.p.-ja je namreč povezano z vsakomesečnim plačevanjem prispevkov ne glede na ustvarjen promet. Zato je treba dobro premisliti, ali bo obseg opravljenega dela zadoščal za pokritje tega fiksnega mesečnega stroška.  

Bi pa rad opozoril, da mora biti izplačilo opravljeno na način, ki je skladen z vsebino posla med izplačevalcem in posameznikom. Zaradi ugodne davčne obravnave se je opravljanje dela preko s.p.-jev v praksi precej razširilo. Tako se delo opravlja preko s.p.-ja tudi takrat, ko gre po vsebini za odvisno pogodbeno razmerje in ne za samostojno opravljanje dejavnosti. Zato se dogaja, da Finančna uprava RS v tovrstnih primerih opredeli plačilo s.p.-ju za navidezen pravni posel in plačilo obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja.               

Obračunovalci plač morajo biti še posebej pozorni, kadar pripravljajo obračun posebnih vrst dohodkov iz delovnega razmerja. Kakšni izračuni so se v praksi pokazali za najbolj problematične in zakaj?

Posebno pozornost zahteva izračun nadomestila plače v primeru letnega dopusta, bolniške odsotnosti itd. V praksi se pogosto pozablja, da se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo tudi dodatki in del plače za delovno uspešnost. Če to ni upoštevano, je izračunano nadomestilo plače lahko prenizko. 

Drugo področje, ki zahteva posebno pozornost, pa je obračun dohodkov davčnim nerezidentom in napotenim delavcem. V tovrstnih primerih je poleg domače zakonodaje treba poznati in upoštevati tudi mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ter predpise EU s področja koordinacije sistemov socialne varnosti. Pogosto se pozablja, da se pravice davčnih zavezancev po konvencijah ne upoštevajo avtomatično, ampak jih mora davčni zavezanec uveljavljati po predpisanem postopku.    

Jure-Mercina-56d67319637b0.jpg
Jure Mercina, predavatelj na seminarju Za delodajalce: Kaj je treba vedeti o obdavčitvi izplačil fizičnim osebam; foto: osebni arhiv

Znotraj skupine povezanih oseb je običajno, da ista fizična oseba opravlja funkcijo menedžerja ali prokurista v več družbah hkrati. Katera država ima pravico do obdavčitve njihovih osebnih dohodkov, kje so ti menedžerji zavezani k plačilu prispevkov za socialno varnost?

Čezmejne aktivnostih managerjev odpirajo številna z davki povezana vprašanja. Po konvenciji se lahko dohodki direktorjev družbe obdavčijo v državi, katere rezident je ta družba. A če dohodek direktorja nima vira po domači zakonodaji, do uporabe konvencije sploh ne pridemo. V praksi je tako odgovor odvisen od več faktorjev – na primer v kateri državi se manager fizično nahaja, ko opravlja delo za družbo, kdo nosi strošek njegove plače itd. Potem pa je tu še vprašanje, ali se dohodek direktorja obravnava po 15. ali 16. členu konvencije. V tem delu se stališča nekaterih držav razlikujejo, kar v praksi lahko pripelje do dvojne obdavčitve. Kar se tiče prispevkov za socialno varnost, je situacija vsaj znotraj EU jasna. Če se zaposlitev izvaja v dveh (ali več) državah EU, se mora oseba zavarovati v državi, kjer ima stalno prebivališče, če se hkrati znaten del dejavnosti izvaja v tej državi, tj. najmanj 25 % zaposlitve oz. plače. Tako da običajno tuji managerji ostanejo vključeni v socialno zavarovanje v državi, iz katere prihajajo.

Poleg vprašanja obdavčitve osebnih dohodkov imajo čezmejne aktivnosti managerjev vpliv tudi na druge davke. Čezmejne aktivnosti lahko sprožijo vprašanje davčnega rezidentstva družbe, obstoja stalne poslovne enote, zaračunavanja stroškov in vpliv na transferne cene.

V Sloveniji je veliko podružnic mednarodnih podjetij, v katerih so zaposleni odgovorni za več držav in zato pogosto potujejo v tujino. Kje je meja med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujino? 

Meja med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujini ni jasno predpisana. V praksi se je izoblikovalo pravilo, da v kolikor traja potovanje v tujino več kot 3 mesece, gre zagotovo za napotitev in ne za službeno pot. Za krajša obdobja pa je odgovor odvisen od dejanskih okoliščin. Pri napotitvi na delo v tujino se spremeni kraj opravljanja dela, delavec pa ostane v tujini daljše časovno obdobje. Pri službenem potovanju kraj opravljanja dela ostane nespremenjen, delavec pa je napoten v tujino zgolj kratkoročno z namenom, da tam opravi določene aktivnosti za delodajalca in se nato vrne v kraj, kjer dejansko opravlja delo. Razlikovanje je izredno pomembno za davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom.

V zvezi s tem se neredko pojavlja vprašanje, do katerih povračil stroškov je zaposleni upravičen in pod katerimi pogoji je povračilo lahko izplačano neobdavčeno. Nas lahko opozorite na nekatere najpogostejše dvoumnosti ter najpogostejše napake?

Problematiko najlažje razložim na primeru. Delodajalec iz Slovenije pošlje svojega zaposlenega na delo v Rusijo k povezani osebi za obdobje enega leta. Delodajalec krije stroške selitve osebnih stvari, letalsko karto ter plača delavcu nastanitev ves čas bivanja v tuji državi. Kadar ne gre za službeno pot, povračil stroškov bivanja ter poti ni mogoče oprostiti plačila dohodnine po 4. točki 44. člena ZDoh-2. Ali se torej selitev osebnih stvari, letalska karta in najemnina štejejo delavcu za boniteto? Sam osebno menim, da obstajajo tehtni argumenti, zakaj povračilo navedenih stroškov ni boniteta. Pri napotitvi na delo v tujino delavec ni upravičen do dnevnic, dobi pa povrnjene stroške prehrane med delom in prevoza na delo in z dela. Pod določenimi pogoji je upravičen tudi do nadomestila za ločeno življenje, ki se lahko izplača neobdavčeno.

Po besedah sogovornika in so-predavatelja Jureta Mercine bo seminar zanimiv za vse, ki se v podjetjih ukvarjajo s financami, kadri in z obračunom plač. Na seminarju izpostavljena problematika je zanimiva tudi za davčne svetovalce, obračunovalce plač v računovodskih servisih in pravnike, ki pripravljajo pogodbe o zaposlitvi. Cilj seminarja je ponuditi odgovore na njihova vprašanja in dileme, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Pridobljena znanja in informacije pa bodo lahko uporabili tudi pri sprejemanju odločitev v prihodnosti, zagotavlja Mercina. Na seminar, ki bo 15. marca v Ljubljani, se lahko še vedno prijavite na straneh Akademije Finance