Na voljo je več kot 142 mrd. EUR!

Čas branja: 3 min
04.03.2016  07:00  Dopolnjeno: 04.03.2016 12:12

Intervju z Benom Sternom o črpanju nepovratnih sredstev

Na voljo je več kot 142 mrd. EUR!

15. marca bo v Grand hotelu Union v organizaciji Akademije Finance potekal seminar ABC črpanja nepovratnih sredstev za raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v Sloveniji in Bruslju. Pred seminarjem smo se o razpoložljivih nepovratnih sredstvih, statistiki, dobrih primerih, nasvetih in pristopih pogovarjali z Brunom Sternom, svetovalcem, mentorjem in avtorjem strokovnih gradiv s področja učinkovitega pridobivanja nepovratnih sredstev EU in projektnega managementa evropskih projektov ter direktorjem podjetja Infinita. Bruno Stern bo tisti, ki bo udeležencem seminarja predal svoje znanje in izkušnje. 

Gospod Stern, koliko nepovratnih sredstev je na voljo za raziskovalne projekte, ki so danes že zreli za prijavo? In v sklopu katerih programov? 

Odgovor je kompleksen, ker so raziskave, razvoj in inovacije prisotne na vseh področjih dejavnosti, na tehnološkem področju, v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. In zato lahko odgovorim na vprašanje le, če zožim pogled na trenutno odprta slovenska razpisa MIZŠ in MGRT iz tehnološkega in naravoslovnega področja, z naslovi »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3-6)« in »Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte  (TRL 6-9)«. Skupna vrednost obeh znaša 67 Mio EUR. Je pa to kapljica v morju glede na možnosti, ki so za slovenske organizacije odprte v Bruslju, kjer je v okviru največjega evropskega programa Obzorje 2020 (80 Mrd EUR) in drugih evropskih programov pod proračunskim poglavjem »Pametna in vključujoča rast« in podpoglavjem »Konkurenčnost za rast in delovna mesta« na voljo kar 142 Mrd. EUR, dodatne milijarde pa pod poglavjem »Trajnostna rast: naravni viri«, poglavjem »Varnost in državljanstvo« ter poglavjem »Globalna Evropa«… 

Marsikdo morda sploh ne pomisli na to možnost. Kdaj imamo projekt, ki ima dobre možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev?

Zavedanje o koriščenju evropskih sredstev se dviguje in prijaviteljev je vedno več. Predvsem pa manjka »ozaveščenih prijaviteljev«, ki ne lovijo evropskih sredstev zgolj iz razloga pokrivanja svojih fiksnih stroškov poslovanja in prijavljanja »alibi projektov«, temveč prijaviteljev, ki imajo zrele in tržno zanimive projektne ideje, ki prinašajo trajno dodano vrednost in pozitivno učinkujejo na širše družbeno in naravno okolje.

Kaj želi Evropa v zameno? Preveč beremo o vračanju sredstev in premalo o pridobljenih sredstev, ki so omogočila nek preboj ...

V zameno za evropska sredstva, ki so davkoplačevalska sredstva evropskih državljanov in s katerimi je potrebno ravnati racionalno, želi Evropska unija maksimalen možen trajni ekonomski izplen razvitih produktov in storitev, pozitivne in trajne socialne učinke na čelu s socialno vključenostjo, delovnimi mesti, nediskriminacijo in enakopravnostjo ter pozitivne okoljevarstvene učinke, kot so zmanjševanje porabe energije in ogljičnega odtisa ter zdravo okolje za prebivalce. Z eno besedo, blaginjo.

Je na voljo kakšna statistika: koliko projektov zaprosi za sredstva in koliko jih sredstva dobi?

Povprečna uspešnost v Bruslju odobrenih projektov znaša med 8 in 15 %, v primeru trenutno najbolj priljubljenega razpisa »SME Instrument« pa znaša celo samo borih 4%. Podatka o odstotkovni uspešnosti slovenskih podjetij žal nimam.

Lahko navedete kakšne primere slovenskih raziskovalnih/inovativnih projektov, ki so uspešno kandidirali na tovrstnih razpisih?

Veliko je uspešnih projektov, katerih prijavitelji so slovenska podjetja ali pa le-ta sodelujejo v večjih evropskih konzorcijih. Uspešni prijavitelji se najdejo tako med vsemi slovenskimi univerzami (Ljubljana, Maribor, Koper), kot zasebnimi in javnimi inštituti (Jožef Stefan, Kmetijski inštitut Ljubljana, Kemijski inštitut Ljubljana) ter zasebnimi malimi in velikimi podjetji (Kolektor, Hydria, Datalab, ELES…), občinami (Ljubljana, Velenje, Maribor, Koper ...). Projektov je preveč za objavo, so pa dostopni na spletnih portalih evropskih programov. Cordis s področja tehnoškega razvoja in raziskav na primer navaja 204 projekte, katerih nosilci so slovenske organizacije, preko 2400 projektov pa je takih, v katerih so slovenske organizacije sodelovale kot partnerji!

Se uspešni prijavitelji pogosteje kot neuspešni pri pripravi dokumentacije za razpis poslužujejo zunanje pomoči?

Odvisno od pristopa, po katerem delajo. Če imajo odlično projektno idejo in ne zasledujejo kontinuiranega financiranja razvojnih aktivnosti z evropskimi sredstvi, se pogosteje poslužujejo zunanjih svetovalcev, ki jim pripravijo dokumentacijo. Jaz se ukvarjam predvsem s konceptom trajnega črpanja evropskih sredstev za organizacije, kar pomeni dolgoročno načrtno črpanje sredstev za razvojne aktivnosti organizacije. Predvideva pa pripravo razvojne strategije organizacije, vzpostavitev in usposabljanje internega projektnega tima ter vzpostavitev procesa kontinuirane priprave in vodenja evropsko sofinanciranih projektov.

Koliko časa, energije, znanja  pa tudi finančnih sredstev terja prijava na razpis za nepovratna sredstva?

Vsaka prijava je specifična, zato je okvirna orientacija med 2-4 meseci, nekateri projekti pa terjajo tudi do 6 mesecev dela. Veliko dela vzame v velikih konzorcijih dogovarjanje s projektnimi partnerji ter zbiranje, usklajevanje in vnašanje podatkov.

Kaj bi svetovali nekomu, ki se sploh prvič prijavlja na razpis za nepovratna sredstva? In kaj nekomu, ki se prijavlja ponovno, potem ko je bil v preteklosti že deležen zavrnitve?

Opozoril bi jih na vse do sedaj povedano.  Tistega, ki je kdaj prej bil zavrnjen pa, da ne izgubi volje, predela vlogo v skladu z navedbami ocenjevalcev ter projekt ponovno prijavi.

 

Po besedah Bena Sterna bodo udeleženci seminarja ABC črpanja nepovratnih sredstev za raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v Sloveniji in Bruslju spoznali temeljne politike in usmeritve Evropske unije; temeljne usmerjevalne dokumente za črpanje evropskih sredstev v Sloveniji; vire nepovratnih sredstev za sofinanciranje raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov;  aktualni razpisni dokumentaciji  ministrstev MGRT in MIZŠ - Javni razpis za "RRI v verigah in mrežah vrednosti"; strukturo razpisa, zahteve razpisnika in uporabljeno terminogijo; kako izdelati terminski in finančni načrt projektne prijave; ter osnovne pojme projektnega vodenja evropskih projektov v fazah priprave in vodenja evropskega projekta. Na seminar je še vedno mogoča prijava.