“V Sloveniji obstajajo pravni oddelki, ki delajo po Scrum metodi, na Nizozemskem obstajajo šole.”

Čas branja: 3 min
31.03.2016  06:29  Dopolnjeno: 31.03.2016 06:53

Intervju z Jako Kladnikom o agilnem marketingu

“V Sloveniji obstajajo pravni oddelki, ki delajo po Scrum metodi, na Nizozemskem obstajajo šole.”

Jaka Kladnik je digital marketing manager v podjetju Marand, ki je v svoj še precej sveži tim že začel vpeljevati metodo dela Scrum. Bivši prodajnik, danes marketingaš, je Scrum uspešno vpeljal že v podjetju Halcom, saj je želel marketing povzdigniti na raven strateškega oddelka. V agilne metode dela, ki so se najprej pojavile v svetu programiranje in se nato razširile na mnoga druga področja, močno verjame, saj je tudi sam z njimi v praksi dosegel večjo prožnost, samoorganiziranost in vodljivost marketinga, ki neskončne projekte brez jasnih ciljev spreminja v jasno opredeljene naloge, polne zaključkov.

Jaka Kladnik bo na prihajajoči Slovenski marketinški konferenci, ki bo 31. maja in 1. junija letos v Portorožu, udeležencem predstavil osnovna načela Scrum, neučakani pa smo se z njim o agilnosti pogovarjali že prej. 

Kako in kdaj ste sploh spoznali agilen način dela, kaj je bil povod?

Za agilne metode me je navdušil moj prijatelj Voranc Kutnik Agile Expert, ki je v Sloveniji “glavni motor”, ki skrbi, da se govori o agilnih metodah. Sam sem skozi njegove oči zadeve spoznaval že leta 2009, kasneje pa sem ugotovil, da to ni le način dela, ampak način življenja, ki mi je pisan na kožo.

Kaj pravzaprav pomeni biti agilen na področju, ki je že tako ali tako podvrženo hitrim spremembah?

Kot sem omenil že v prejšnjem odgovoru: biti agilen je način življenja. Sam sem se najprej soočil z dejstvom, da so spremembe edina stalnica, na katero lahko računam. Agilnost sprejemam kot pripomoček, da kaotičen in hitro spreminjajoč se proces dobi “rep in glavo” in zagotavlja dovolj nadzora, poleg tega pa je neposredno usmerjen na trg.

jaka-kladnik-02492-56fca7ebaa45b.jpg
Jaka Kladnik je eden izmed predavateljev letošnje Slovenske marketinške konference

Scrum je le ena od metod agilnega vodenja projektov, sicer najbolj razširjena, toda zakaj ste vi izbrali ravno Scrum? Kako vas je začaral?

V svoji karieri sem večino časa posvetil prodaji. Marketing je moja večna ljubezen, četudi sem začel v prodaji. Ko sem pred sedmimi leti iz IT-ja prestopil v digital marketing agencijo, sem se kot direktor prodaje soočil z realnostjo tega področja. Četudi navzven izgleda kreativno in nadvse “cool” delovno mesto, je marketing v večini podjetij pravzaprav sprejet kot napredno tajništvo. O tem, da bi krojil strategijo podjetja, ni bilo ne duha na sluha. In tako so sposobni ljudje z neverjetnim znanjem sledili kaotičnim navodilom trga ter se na drugi strani borili s še bolj kaotičnim odzivom notranjih procesov na stanje na trgu.

Ko sem predlani prišel v podjetje Halcom, sem to doživel v prvi osebi in vedel, da potrebujemo korenito spremembo - predlagal sem Scrum. Tukaj gre vsa zahvala Nataši Japelj, ki je  kot vodja marketinga sprejela tveganje, da trenutni proces obrne na glavo in po mesecu in pol smo ugotovili, da to deluje…

Formula je v bistvu dokaj enostavna, za proces uporabljam Scrum, kot podporo med cikli dela pa Kanban tablo. Znotraj delovnih procesov uporabljam veliko tehnik, ki so del Management 3.0. metode avtorja Jurgena Appela.

Ali je Scrum prava metoda tako za interne projekte kot za projekte za naročnike? Je enako uporaben za podjetja in za marketinške agencije? Komu to metodo najbolj priporočate?

Sam sem ga ponotranjil in smatram, da se ga da implementirati v večino procesov, tako interno kot za marketinške agencije, različna podjetja …

V Sloveniji obstajajo pravni oddelki, ki delajo po Scrum metodi, na Nizozemskem obstajajo šole. Metoda je skratka uspešno implementirana na številnih področjih, predvsem pa omogoča transparentno delo, ki se začne z jasnimi inputi (User-story-i) in se v roku enega cikla (Sprinta)zaključijo do te mere, da je moč pokazati neko zaključeno celoto. Pri večjih projektih je to pogosto nek prototip, osnutek, ki pa deluje kot celota. In tukaj dobi celotno delo smisel. Koliko je projektov, ki se nikoli ne končajo ? Se je kdo vprašal, kako izčrpujoče je za ljudi, ki dan za dnem delajo na “neskončnem” projektu, na katerem nikoli ne morejo pokazati “zaključka”?

Scrum zapoveduje zaključeno celoto (četudi majhno) v roku enega cikla(Sprinta). Po končanem Sprintu rezultat predstaviš naročniku. Feedback naročnika (pozitiven ali negativen) pa narekuje tempo naslednjega cikla, kar je po mojem mnenju edini smiseln način dela v tako hitro spreminjajočem  se času.

Objavljen je le del intervjuja z Jako Kladnikom. Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani Slovenske marketinške konference.