Možni 13-29 % prihranki

Čas branja: 2 min
05.04.2016  09:21  Dopolnjeno: 05.04.2016 10:04

Na 18. Dnevih energetikov v Portorožu bodo predstavljeni rezultati prve regijske raziskave o energetski učinkovitosti v industriji. Ena njenih ključnih ugotovitev za Slovenijo je, da lahko že z razpoložljivimi tehnologijami prihranimo med 13 in 29 % energije. 

Možni 13-29 % prihranki

Siemens je konec lanskega let predstavil rezultate regijskega Monitorja trendov energetske učinkovitosti, prvega raziskovalnega projekta na področju energetske učinkovitosti v industriji Slovenije, Hrvaške, Bosni in Hercegovine ter v Srbije. Namen raziskave je bil ugotavljati potencial energetskih prihrankov v regiji in kaj so ključni vzvodi oziroma ovire za njihovo doseganje. Ena njenih ključnih ugotovitev za Slovenijo je, da lahko slovenska industrija v energetsko intenzivnih panogah že z razpoložljivimi tehnologijami prihrani med 13 in 29 % energije. Sicer pa so pogledi na pomen energetske učinkovitosti v vseh obravnavanih državah podobni.

Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija in vodja Siemensove divizije Industrija za regijo Adriatic, je ob tem povedala: »Želeli smo priti do sistematičnega vpogleda v področje energetske učinkovitosti v industriji: zanimalo nas je, kakšen položaj zaseda na prioritetni lestvici podjetij v regiji in še posebej, kaj so vzvodi in ovire za naložbe v energetsko učinkovite tehnologije. V regiji Adriatic takšna raziskava doslej še ni bila izvedena, za nas pa predstavlja platformo za nadaljnje raziskovanje tega področja.«

Največji potencial imajo tehnologije za proizvodnjo toplote

Ena ključnih ugotovitev raziskave, ki jo je v sodelovanju z osrednjimi raziskovalnimi inštituti v regiji izvedel uveljavljen raziskovalni inštitut Mediana. je, da bi lahko energetsko intenzivna industrija v Sloveniji že s trenutno razpoložljivimi tehnologijami prihranila med 13 in 29% energije, največji potencial za prihranke v Sloveniji (13,9%) imajo tehnologije za proizvodnjo toplote znotraj posameznih industrijskih obratov, sledijo jim motorji in pogoni, kjer bi z nadomeščanjem obstoječe opreme z najboljšo razpoložljivo tehnologijo lahko prihranili 6,6% energije. »Inovativnost je v tehnološki sferi ključnega pomena, vendar pa je za nas pomembna ugotovitev raziskave, da so veliki prihranki možni že s tehnologijami, ki so preverjene na trgu. Še več, izkazuje se, da je podjetjem poleg prihrankov pomembna predvsem stabilnost obratovanja njihove proizvodnje,« dodaja  Medeja Lončar.

Kratek čas poplačila je glavni predpogoj za naložbe

Raziskava je še pokazala, da je ključni vzvod za uvajanje projektov energetske učinkovitosti v vseh državah regije zmanjševanje stroškov in izboljšanje konkurenčnosti. Kratek čas poplačila je glavni predpogoj za naložbe v energetsko učinkovite tehnologije. Kot navajajo respondenti v globinskih intervjujih in kvantitativni raziskavi, imajo projekti, katerih čas vračila naložbe je daljši od petih let, slabše možnosti za financiranje. Hkrati navajajo tudi, da so podjetja, ki so ekonomsko uspešnejša, tudi bolj odprta za naložbe v energetsko učinkovitost.

melamin1000x600-5703709c7accc.jpg
V poročilu raziskave Energy Efficiency Trend Monitor so predstavljeni tudi primeri dobrih praks v regiji. Med njimi je tudi projekt podjetij Melamin in Gorenje projekt.

V Sloveniji so ovire predvsem tehnološkega značaja

Glavne ovire za naložbe v energetsko učinkovitost so pomanjkanje eksterne tehnične in finančne podpore (podjetja v vseh državah, razen v Sloveniji, menijo, da sama nimajo dovolj virov) in  papirologija, povezana z EU in vladnimi finančnimi mehanizmi. Med posameznimi v raziskavo zajetimi državami se kažejo razlike predvsem v ovirah, ki jih podjetja vidijo na poti k večji energetski učinkovitosti. Medtem ko so v Sloveniji ovire predvsem tehnološkega značaja (zaustavitev proizvodnje, pomanjkanje kadrovskih virov in časa), v drugih državah najpomembnejšo vlogo igra pomanjkanje finančnih virov, dolgi poplačilni roki investicij in pomanjkanje tehničnega znanja oziroma podpore.

Enako pomembno kot tehnologije je človeško vedenje

Ne glede na to, da so bila v analizo zajeta podjetja, ki za svojo proizvodnjo uporabljajo napredne tehnologije, je analiza pokazala, da niso ključne samo tehnologije, enako pomembno je človeško vedenja oziroma zasuk v miselnosti. Pri tem zasuku določeno vlogo odigrava tudi vladni ukrep uvajanja obveznih energetskih pregledov, ki jih mnogi sogovorniki vidijo kot prvi pomemben korak pri prepoznavanju priložnosti za energetske prihranke. Zasuku v miselnosti daje pomemben poudarek tudi letošnja konferenca Dnevi energetikov, saj bo ravno o tem, kako doseči ta zasuk v miselnosti, v uvodnem delu dogodka spregovoril nevroznanstvenik Beau Lotto.

Celotno poročilo je v elektronski obliki dostopno na spletnih straneh Siemensa.