“Finančna kriza se nikoli ni končala, trenutno je samo zakrita z nekonvencionalnimi ukrepi”

Čas branja: 1 min
26.04.2016  13:24  Dopolnjeno: 26.04.2016 13:25

Pogovor s Phillipom Vorndranom, enim od osrednjih govornikov 33. Finančne konference

“Finančna kriza se nikoli ni končala, trenutno je samo zakrita z nekonvencionalnimi ukrepi”

Pred prihajajočo 33. Finančno konferenco, ki bo pod naslovom Novi bančni in finančni časi potekala 10. in 11. maja letos v Portorožu, smo se pogovarjali z enim od osrednjih govorcev, Phillipom Vorndranom, investicijskim strategom pri Flossbach & von Storchu, ki je pred tem delal v Credit Suisse Group in Bank Julius Bär ter na University of Würzburg. Vorndran se v Portorož vrača že tretjič in je prepričan, da je to odlično mesto za izmenjevanje pogledov na gospodarstvo.

G. Vorndran, Mednarodni denarni sklad svari, da je nova finančna kriza morda pred vrati. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Finančna kriza se nikoli ni končala, trenutno je samo zakrita z vsemi nekonvencionalnimi ukrepi, ki jih je sprejela ECB (Evropska centralna banka). Politiki v preveč državah evroobmočja nimajo poguma, da bi izvedli trajnostne strukturne reforme, kar sili Maria Draghija in njegove kolege, da namesto tega naredijo “karkoli je potrebno”. Dokler ne bodo države implementirale takšnih strukturnih reform, ne bo konca krize. Alternativa temu je razpad evroobmočja.

V vse več državah ljudje izgubljajo zaupanje v njihove institucije, politike, medije, centralne banke in celo v obstoječi finančni sistem. Nezaupanje potrjuje vzpon politikov, kot sta Donald Trump ali Marie le Pen, ali strank, kot so Podemos (Španija), AfD (Nemčija) ali 5 Stelle (Italija). Poleg tega imamo rast na Kitajskem in v ZDA, v Evropi pa Brexit in begunsko krizo.

Med zadnjo gospodarsko krizo je bila Slovenija močno izpostavljena in je morala sprejeti vrsto ukrepov. Kakšna je vaša ocena trenutne finančne kondicije Slovenije?

Mislim, da se vsi strinjamo, da donos 1,45 % za 10-letno slovensko obveznico ni poštena nagrada za dano tveganje, je samo posledica ravnanja ECB. Ali pa morda kdo od vaših bralcev resnično meni, da so slovenske obveznice manj tvegane kot ameriške državne obveznice, ki imajo donos višji od 1,8 %. ECB je vaši vladi kupila čas za več reform, le izkoristiti morate to.

Kakšna so vaša priporočila Sloveniji?

Slovenija mora še naprej izboljševati svojo globalno konkurenčnost. Najpomembnejši korak je, da se vaša država  reformira na način, da bo splezala po lestvici v smislu “enostavnost opravljanja posla”. S tem si najbolj izboljšate položaj.

Kaj je tisto ključno, za kar si želite, da bi vaše občinstvo na 33. Finančni konferenci, odneslo od vašega predavanja?

Trdo bomo morali delati, da bomo rešili EU in evro. In nadaljnja centralizacija po mojem mnenju ni odgovor. Decentralizirana Evropa, osnovana na individualni moči vsake države, je najbolj robustna ureditev za izzivov poln globalni svet.