S Finančne konference: V nekem smislu bi tudi Slovenijo lahko smatrali za oazo

Čas branja: 1 min
11.05.2016  14:04  Dopolnjeno: 19.05.2016 09:27

Smo narod davčnih utajevalcev? Ali pač drugače ne gre?  Da in ne, definitivno pa mora pri odhodkih paziti tudi država, iz svojih plač ji namreč plačamo ogromno. Tako meni drugi Fursovec Peter Grum.

S Finančne konference: V nekem smislu bi tudi Slovenijo lahko smatrali za oazo

Furs je včeraj objavil sto inšpekcijskih odločb s področja projekta "davčne oaze"; gre za največje dodatno ugotovljene davčne obveznosti na podlagi nelegalnih transakcij z davčnimi oazami, se je na današnji Finančni konferenci v Portorožu pohvalil namestnik generalne direktorice Fursa Peter Grum. Kot v prispevku, ki ga povzemamo, piše Tanja Smrekar, je po besedah Gruma v korist javnosti, da se te primere javno objavi. 

Problem je tajnost davčnih oaz

Kje pa je meja med optimizacijo in utajo? Če gre za inovativne prijeme, ki niso omenjeni, dovoljeni v zakonodaji, to ni več davčno optimiranje. Kako vidi davčno bolj ugodna okolja, bi prepovedal posle s temi oazami, denimo s Panamo? "V nekem smislu bi tudi Slovenijo lahko smatrali za oazo - imamo ugoden režim za podjetja, ki so normiranci in se predvsem ukvarjajo z raznim poslovnim svetovanjem (obdavčenih je le 20 odstotkov prihodkov, če imate največ sto tisoč letnih prihodkov in eno socialno zavarovano osebo). Je pa pri oazah zelo pomembno to, ali davčna oaza izmenjuje podatke z drugimi državami. In v primeru držav, izpostavljenih v zadnjih časih, teh izmenjav podatkov ni in se skrivata denar in entitete," pravi Grum.

Kaj si davčne uprave povedo?

Kakšne so izmenjave podatkov? Z EU se izmenjujejo podatki o dohodkih, torej kakšne dohodke je nekdo dosegel pri izplačevalcih s sedežem v EU. Se torej dohodke da ali se jih ne da skriti? "Davčne obveznosti zastarajo v petih letih (relativni zastaralni rok) ... svetujem vam, da svoje dohodke tudi iz držav, kjer še ni izmenjave podatkov, prijavite. Ker izmenjava čez dve leti bo," pravi Grum. Z Avstrijo avtomatične izmenjave o računih na bankah ni, jih pa dobijo na zahtevo, pravi Grum. Tudi ne dobijo podatka o obrestih - jim pa nakazujejo 75 odstotkov dohodkov, ki jih oni poberejo od slovenskih rezidentov.

Celoten prispevek Tanje Smrekar preberite na Finance.si.