O posebnostih lahko govorimo predvsem v primerjavi s tujo zakonodajo

Čas branja: 2 min
10.06.2016  07:53  Dopolnjeno: 10.06.2016 08:01

»Veliko napak je še vedno pri davčni obravnavi dohodkov, povezanih s čezmejnim opravljanjem dela, kjer je v praksi tudi kar nekaj nedorečenega«, kot najpogostejšo zmoto pri obdavčitvi plačil fizičnim osebam navaja davčna svetovalka Tanja Magister.

O posebnostih lahko govorimo predvsem v primerjavi s tujo zakonodajo

Obveščaj me o novih člankih:  

14. junija letos bo v organizaciji Poslovne akademije Finance potekal seminar z naslovom Obdavčitev različnih vrst dohodkov fizičnih oseb: primeri in rešitve. Na njem bo Tanja Magister, davčna svetovalka v družbi BDO Svetovanje, kjer se ukvarja z delovno zakonodajo, osebnimi davki in prispevki za socialno varnost, udeležence opozorila na pasti obdavčitve različnih vrst dohodkov fizičnih oseb. Nekaj pasti in slovenskih posebnosti je izpostavila že v pogovoru za Finance.

Gospa Magister, za začetek, kakšne so ključne posebnosti dohodnine?

O posebnostih lahko govorimo predvsem v primerjavi s tujo zakonodajo v smislu, da Slovenija pozna neobdavčena povračila za prehrano in prevoz na delo in z dela, da v večini tujih držav ni problem, če družba neobdavčeno krije stroške nočitev za zaposlene v družbah v skupini, ki pridejo na poslovni sestanek, medtem ko je pri nas to obdavčeno, da imamo pri nas formalni postopek ugotavljanja rezidentskega statusa pri FURS, da imamo posebne postopke za uveljavljanje pravic iz Konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, medtem ko je v večini držav to neposredno izvršljivo itd..

Kdaj pa lahko davčni organ prekvalificira en dohodek v drugo vrsto dohodka? Lahko z nami delite kak primer ali nasvet?

Davčni organ lahko dohodek prekvalificira v primeru, da gre po vsebini za drugo vrsto dohodka. Pri tem bodo presojali vse okoliščine primera, ne le pogodbeno opredelitev dohodka, zavezanec pa bo moral v ugotovitvenem postopku zagotoviti dokaze, da je njegova opredelitev dohodka pravilna. Na primer, družba najprej izplača regres v višini minimalne plače, potem pa v mesecu decembru še razliko do maksimalne višine regresa, ki se še ne všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost. V praksi se bo tu pojavila dilema ali morebiti ne gre po vsebini za dohodek iz naslova delovne ali poslovne uspešnosti, božičnico, 13. plačo, in je bil dohodek opredeljen kot regres le zato, da bi se izognili plačilu prispevkov za socialno varnost. Regres bi bilo namreč potrebno izplačati že do 1. julija oziroma le v primeru nelikvidnosti najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

Kdaj so povračila stroškov obdavčena?

Odvisno od tega, za katere stroške gre, komu se izplačajo, za kakšen namen in v kakšni višini. Če se izplačajo fizičnim osebam, s katerimi družba ni v pogodbenem razmerju(drugi dohodek), so (z redkimi izjemami) obdavčljiva. Če se izplačajo iz naslova drugega pogodbenega razmerja (podjemne pogodbe itd.) so vedno obdavčljiva, vendar posameznik sam lahko nato uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela. V primeru dohodka iz delovnega razmerja so povračila stroškov neobdavčena, v kolikor so poslovne narave in so izplačana pod pogoji in do višine, določene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (za gospodarstvo).

Za katere dohodke družbe najpogosteje mislijo, da niso zavezane obračunati akontacije dohodnine?

Običajno problem nastane pri raznih ugodnostih oziroma dogodkih za poslovne partnerje, stranke in zaposlene, kjer včasih tudi ni jasne ločnice med poslovnim in zasebnim. Na primer, v kolikor testni izdelek po testiranju podarite osebi, ki ga je testirala, to za osebo predstavlja obdavčljivi dohodek ne glede na vrednost izdelka.

Lahko z nami za konec delite najpogostejšo zmoto s področja obdavčitve plačil fizičnim osebam?

Odvisno od področja. Veliko napak je še vedno pri davčni obravnavi dohodkov, povezanih s čezmejnim opravljanjem dela, kjer je v praksi tudi kar nekaj nedorečenega.