»V praksi se je pogosto opažalo, da skušajo družbe z izbiro oblike pogodbe o lizingu tudi optimirati svoje bilance«

Čas branja: 3 min
13.06.2016  08:00

Poslovni subjekti bodo morali nov računovodski standard v zvezi z bilanciranjem lizing poslov uporabljati od leta 2019.Vrhovno sodišče RS je v zadevi NLB Leasing podalo določene zanimive zaključke, ki bi lahko trasirali novo prakso v Sloveniji.

»V praksi se je pogosto opažalo, da skušajo družbe z izbiro oblike pogodbe o lizingu tudi optimirati svoje bilance«

15. junija bo v organizaciji Poslovne akademije Finance potekal seminar Davčne, (nove) računovodske in pravne rešitve leasinga, na katerem bosta Rosana Dražnik, davčna svetovalka v družbi Finera svetovanje, in Jure Mercina, odvetnik v Odvetniški pisarni Blaž Pate, odgovorila na mnoga aktualna pravna, računovodska in davčna vprašanja s področja lizinga. Mi smo nekatera od njih v pogovoru z obema predavateljema odprli že prej.

V praksi obstajajo različne vrste lizinških pogodb. Katere so najpomembnejše in zakaj?

Mercina: Lizinške pogodbe lahko razvrščamo po različnih kriterijih. Najpomembnejša je delitev na finančni in operativni lizing. Pri finančnem lizingu se na lizingojemalca pogodbeno prenesejo vsa tveganja, ki sicer praviloma bremenijo lastnika. Za finančni lizing je značilno, da se po izteku lizinške pogodbe na lizingojemalca bodisi prenese lastninska pravica na predmetu lizinga bodisi ima lizingojemalec možnost odkupiti predmet lizinga po ceni, ki je občutno nižja od njegove tržne vrednost v času odkupa. Pogodba o finančnem lizingu običajno traja večji del uporabne dobe predmeta lizinga. Nasprotno pri operativnem lizingu vsa pomembna tveganja ostanejo pri lizingodajalcu. Obdobje operativnega lizinga je občutno krajše od uporabne dobe predmeta lizinga, lizingojemalec pa lahko predčasno odstopi od lizing pogodbe brez večjih posledic. V Sloveniji je bil precej razširjen tudi t.i. sale and lease back. Gre za posebno vrsto lizinške pogodbe, pri kateri lastnik proda predmet lizinga lizingodajalcu in nato vzame predmet nazaj v najem. S tem podjetja predvsem izboljšujejo svojo likvidnost.         

Kakšne so lahko posledice na davčnem področju, če napačno okategoriziramo pogodbo?  

Dražnik: Če bi pogodbene stranke neko pogodbo napačno opredelile kot pogodbo o poslovnem najemu namesto kot pogodbo o finančnem najemu, ima to z davčnega vidika lahko posledice za lizingodajalca in lizingojemalca, saj se obe pogodbi različno obravnavata tako za računovodske kot davčne namene. Zaradi napačne opredelitve pogodbe lahko pride do pomembnih posledic na področju DDV, predvsem glede trenutka nastanka davčne obveznosti in njene višine, kot tudi na področju davka od dohodka pravnih oseb, kjer so lahko napačno izkazani prihodki in odhodki ter posledično napačno ugotovljena davčna obveznost. Poslovni subjekti moramo biti torej pozorni, da pravilno presojamo vsako transakcijo.

Draznik-Rosana-015-c-Sudio-Sugesta-Consult-d.o.o.-PRINT-4x5cm-575c423949851.jpg
Rosana Dražnik, davčna svetovalka v družbi Finera svetovanje

Kaj se zgodi, če gre v času trajanja lizinške pogodbe lizingojemalec v stečaj?

Mercina: V večini lizinških pogodb je dogovorjeno, da pogodba preneha avtomatično v primeru stečaja lizingojemalca. V primeru prenehanja lizinške pogodbe ima lizingodajalec na predmetu lizinga t.i. izločitveno pravico. Na tej podlagi mora od stečajnega upravitelja zahtevati izročitev predmeta lizinga, ki je v posesti stečajnega dolžnika. Morebitne neplačane zapadle terjatve, zamudne obresti in odškodninsko terjatev za predčasno prekinitev pogodbe pa je treba prijaviti v stečajno maso. Slednje se poplača iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.

V kakšnih primerih se je bolj smotrno kot za nakup odločiti za lizing?

Mercina: Podjetja in posamezniki se odločajo za lizing namesto za nakup iz več razlogov. Operativni najem omogoča večjo fleksibilnost pri poslovanju kot samo lastništvo predmeta lizinga. Kadar podjetje posameznega predmeta ne potrebuje več, ker je bodisi zastarel bodisi se zmanjša obseg poslovanja, ga lahko pri operativnem lizingu vrne lizingodajalcu takoj brez večjih posledic. Torej se mu ni treba ukvarjati z iskanjem kupca za predmet lizinga. Prav tako za zavarovanja in vzdrževanje predmeta lizinga v teh  primerih običajno poskrbi lizingodajalec. V večini primerov pa lizinške pogodbe predstavljajo obliko financiranja, ki predstavlja alternativo najemanju kreditov pri bankah za nakup osnovnih sredstev.  

34ac11a-575c4265b1b15.jpg
Jure Mercina,odvetnik v Odvetniški pisarni Blaž Pate

Kako, zakaj, kdaj in za koga se bo spremenilo računovodstvo lizinga?

Dražnik: V praksi se je pogosto opažalo, da skušajo družbe z izbiro oblike pogodbe o lizingu tudi optimirati svoje bilance, zato je prišlo že v letu 2006 do predloga, da bi se spremenil mednarodni računovodski standard v zvezi z bilanciranjem lizing poslov. V začetku leta 2016 je bil objavljen MSRP 16, ki nadomešča MRS 17, ki ga trenutno še uporabljamo v primeru računovodenja lizingov. Bistvena novost je v evidentiranju sredstev in obveznosti, in sicer bi se naj, razen pri določenih izjemah, obveznosti iz lizing poslov po novem izkazovale v bilanci stanja, ne glede na to ali bo sklenjena pogodba o finančnem ali poslovnem lizingu. Poslovni subjekti bodo morali nov računovodski standard uporabljati od leta 2019. Sprememba bo veljala za družbe, ki pri računovodenju uporabljajo mednarodne računovodske standarde, saj se slovenski računovodski standardi v tem delu zaenkrat še niso spremenili.

Za kaj gre v primeru sodbe Vrhovnega sodišča RS na področju lizinških poslov in DDV in kakšen bo njen vpliv?

Dražnik: Verjetno imate s tem v mislih sodbo iz januarja 2016, ko je Vrhovno sodišče RS sprejelo odločitev v zadevi, ki jo v javnosti poznamo kot NLB Leasing, saj je Vrhovno sodišče RS pred sprejemom odločitve na Sodišče Evropske unije poslalo vprašanje za predhodno odločanje. V sodbi je sodišče odločalo o DDV posledicah prenehanja pogodbe o lizingu, torej kdaj lahko popravimo obveznost za DDV in v kakšnem znesku, kar seveda vpliva tudi na DDV obravnavo pri lizingojemalcu, ki mora popraviti vstopni DDV. Ker gre za specifičen primer zaključkov iz te sodbe ni mogoče enostavno preslikati na vse primere, vendar pa menim, da bi nekateri zaključki v sodbi lahko pomembno vplivali na spremembo davčne in sodne prakse v Sloveniji v primeru prenehanja pogodb o finančnem lizingu. Pri tem bi lahko izpostavili še vprašanje DDV obravnave sale & lease back transakcij, kjer je Vrhovno sodišče RS podalo določene zanimive zaključke, ki bi lahko trasirali novo prakso v Sloveniji. Seveda pa je nemogoče napovedati kaj se bo dejansko zgodilo.