Iz Maribora in Štajerske spet veje optimizem

Čas branja: 2 min
16.06.2016  11:49  Dopolnjeno: 16.06.2016 11:52

Rast, nova delovna mesta, novi posli, največja banka v Sloveniji - to je le nekaj ključnih besed in napovedi z Mariborskega foruma, ki ga je pripravila Poslovna akademija Finance. Kar je za to regijo, ki jo sicer nekateri pogosto opisujejo kot gospodarsko ne ravno aktivno, skoraj presenetljiv optimizem.

Iz Maribora in Štajerske spet veje optimizem

»Vse, kar se danes dogaja v banki, gre v smer, da postanemo banka številka ena v tem prostoru s 25-odstotnim tržnim deležem,« je načrte NKBM, ki sta jo pred kratkim prevzela Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), orisal njen šef Robert Senica.

Napoveduje večjo osredotočenost na mala in srednja podjetja: »V sami mariborski regiji se bomo usmerili na financiranje in sodelovanje z malimi in srednjimi ter mikro podjetji, predvsem želimo pospešiti in poenostaviti procese kreditiranja malih in srednjih podjetij. To, da se za večjo investicijo pridobiva posojilo več kot štiri tedne, je preveč in tu so potrebne spremembe, saj smo zaradi predolgih postopkov že izgubili kakšno stranko.«

Sicer pa po njegovih besedah banka ni doživela nobene posebne turbulence, a vseeno spremembe so. »Dogaja se kar precej, morda je manj razvidno navezen, kar je za banko seveda dobro,« pravi Senica.

Impolu napovedujejo nove službe in rast prihodkov

Zelo ambiciozne načrte za prihodnost ima Impol s sedežem v Slovenski Bistrici.

Jernej Čokl, šef Impola, trenutne razmere v gospodarstvu vidi optimistično: »Kar se tiče Impola, moram reči, da gredo stvari na bolje. Precej smo se razširili, kupili smo tovarno v Srbiji, ki je postala eden največjih srbskih izvoznikov. Tudi v Sloveniji smo 60. največji izvoznik. V tem trenutku kupujemo in se širimo na Hrvaškem, v Šibeniku. Kot rečeno, težav leta 2009 se nismo ustrašili in danes je precej bolje, kot je bilo.«

Pa načrti? V Impolu so pripravili strategijo, po kateri predvidevajo, da bodo do leta 2025 letne prihodke povečali na milijardo evrov ter do takrat na novo zaposlili od 350 do 400 ljudi. »Iskali bomo zelo različne profile, saj bo razvojni del v Sloveniji, iskali bomo ljudi s področij metalurgije, matematike in fizike, zato smo se že povezali z našimi univerzami,« je povedal Čokl.

Zaposlovati nameravajo tudi v Gorenju Surovini, predvsem v okoljski panogi, širili naj bi se tudi na trge nekdanje skupne države. Delo bi pri njih v prihodnje lahko dobili predvsem tisti z znanjem okoljevarstva, pa tudi s področja metrologije.

Kje so perspektive v Mariboru?

Ni jih malo. Andreja Zelenič Marinič iz Elektra Maribor ocenjuje, da sta energetika in okoljevarstvo panogi prihodnosti. Čokl na drugi strani verjame, da ima v Podravju možnosti in priložnosti predvsem industrija. »Za aluminij velja, da je v Podravju doma in da so tu neizmerne možnosti za razvoj, če bi le bil denar,« meni Čokl. Aluminij se bo v prihodnosti več uporabljal predvsem v avtomobilizmu, ki je ogromna panoga, zato je Čokl glede prihodnosti Podravja zelo optimističen. Jure Fišer iz Gorenja Surovine pa poleg industrije kot priložnost za razvoj gospodarstva poudarja tudi turizem.

Povzemamo prispevek Luke Slejka.