Oglasno sporočilo

Skladišča z droni in trgovine z navigacijo

Čas branja: 2 min
21.09.2016  07:04  Dopolnjeno: 21.09.2016 07:14

Kako do krajšega časa praznih polic v trgovinah in učinkovitejšega vodenja skladišča.

Skladišča z droni in trgovine z navigacijo

Podružnica mednarodnega podjetja SymphonyEYC s sedežem v Sloveniji pokriva jugovzhodno Evropo, prek stranke M.H. Alshaya pa tudi Bližnji vzhod in Severno Afriko. V regiji so prisotni tako pri nekaterih največjih trgovcih, kot tudi pri distributerjih in proizvajalcih, ki jim nudijo programske rešitve za podporo procesom oskrbnih verig, ter v segmentu upravljanja blagovnih skupin. Ivan Guzelj, direktor SymphonyEYC, nam je zaupal več o njihovih rešitvah ter izzivih, s katerimi se pri delu srečujejo.

Katere rešitve, ki ste jih v zadnjem času vpeljali, so strankam prinesle največji prihranek časa in vloženega dela?

V hrvaškem proizvajalcu sladoleda in zmrznjene hrane Ledo smo z uvedbo glasovnega vodenja skladišča pri komisioniranju skrajšali potreben čas za okrog 20 do 30 odstotkov, še dodatno pa smo pripomogli k hitrejšim in kakovostnejšim skladiščnim operacijam, kar se je odrazilo v zmanjšanju števila napak na manj kot tretjino.

Kaj so bile največje prepreke pri vpeljavi?

Na samem začetku smo imeli nekaj težav s prepoznavo govora. Zdaj uporabljamo sisteme nove generacije, ki prepoznajo naravni govor, vendar manjši jeziki, kot je v tem primeru hrvaški, takoj na začetku še niso bili podprti, zato smo morali vložiti tudi nekaj truda in sredstev v ta razvoj. A včasih tudi najboljša rešitev prinese težave; tako se je denimo pri neki drugi stranki po uvedbi glasovnega vodenja skladišča izkazalo, da bo potrebna prenova skladišča, saj so zaradi hitrejšega pretoka blaga nastala nova ozka grla.

Katere tehnološke preskoke lahko pričakujemo pri skladiščenju v prihodnjih letih?

Za pomoč pri inventurah načrtujemo uporabo brezpilotnih letalnikov oz. dronov v večjih skladiščih. Težava so zaloge blaga na visokih policah, kamor je trenutno treba dvigovati ljudi z viličarjem. To je časovno in tudi fizično zahtevno opravilo, za katero skladišče običajno porabi vsaj eno delovno izmeno. Z zanesljivostjo in natančnostjo letenja sodobnih dronov ter kakovostjo kamer in raznih čitalnikov, pričakujemo, da bo ta naloga izvedljiva.

iSp-19250271-XXXLRG-57e2165424381-57e216544559f.jpg

V Sloveniji zagotavljate informacijsko podporo največjega trgovca, Mercatorja, ki je nedavno prenovil svojo »flagship« trgovino. Kaj so najbolj zanimive novosti, ki ste jih tam pomagali uvesti?

Ključne novosti izhajajo iz povezave med sistemoma SCM in MCM, ki smo ju vzpostavili že pred tem, te pa Mercatorju omogočajo veliko boljšo skrb za zaloge v trgovinah. Naj razložim na primeru: ko je prodana celotna zaloga nekega artikla v trgovini, je o tem samodejno obveščeno tudi skladišče, ki pripravi novo pošiljko in obvesti trgovino o času dobave. Tako lahko na prazno polico potrošniku ponudimo informacijo o ponovni razpoložljivosti posamičnega izdelka, denimo naslednji dan. Ker pa ima sistem za vodenje skladišča podatek o tlorisu trgovine, kamor blago dobavlja, sortira celotno pošiljko za maloprodajne enote tako, da jo lahko zaposleni v trgovini popolnijo na police po kar najkrajši poti; to je še posebej koristno v času največje gneče, denimo v soboto dopoldne. Tako potrošniki veliko redkeje opazijo prazne police.

Kako se je izboljšala nakupovalna izkušnja?

Trgovci iščejo vedno kaj novega, sledijo trendom razvoja mobilnih naprav in vedno bolj zahtevnemu potrošniku. Trgovci se na primer trudijo za svoje kupce vzpostaviti razne mobilne aplikacije z navigacijo po trgovini oziroma vodenje po optimalni poti skozi trgovino. Kupec bo v trgovino prišel s svojim nakupovalnim seznamom, aplikacija pa ga bo vodila po lokacijsko najbolj smiselni poti in mu zraven predlagala še morebitne akcije in popuste artiklov glede na njegove nakupovalne navade.

Kateri so glavni izzivi s katerimi se srečujete v regiji?

Moram reči, da je v jugovzhodni Evropi še zmeraj doma poslovna kultura, v kateri stranke pričakujejo, da bodo za minimalni vložek prejele rešitev, ki bo mejila na znanstveno fantastiko in hkrati odpravila vse njihove organizacijske težave. Še vedno je opazen tudi razkorak med vrednotenjem strojne in programske opreme ter implementacije, saj se mnogim zdijo zgolj otipljive rešitve resnično vredne, čeprav je programska oprema tista, ki vse poganja. To so trendi, ki so jih v vzhodni Evropi in Rusiji že preživeli, pa tudi pri nas opažamo, da prihaja mlada generacija, ki ima izkušnje z delom v tujini. Njim je jasno, da je delujoča rešitev pomembnejša kot to, s kakšnim orodjem si prišel do nje.