Mervič: "V Sloveniji imamo veliko sožitje"

Čas branja: 3 min
06.10.2016  16:13  Dopolnjeno: 11.10.2016 07:53

Pogovor Petra Frankla z direktorji Mercatorja, Spara Slovenije in Lidla Slovenije o tem, kako vidijo sedanje stanje in leto 2017. 

Mervič:

V sklopu nedavne konference Marketing in prodaja na policah je potekal tudi pogovor z direktorji nekaterih ključnih igralcev na slovenskem FMCG trgu - Lidla, Mercatorja in Spara.

Moč trgovine vs. moč dobavitelj

Igor Mervič, generalni direktor Spara Slovenija, je povedal, da je moč trgovine bila in bo vedno: "zelo zelo visoka, ker smo se znali dobro organizirati.Proizvodnja pa se ni popolnoma .. Imajo pa moč tudi določeni koncerni iz tujine, kjer moram reči, da smo enakovredni." Po drugi strani pa je Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja, poudaril, da trgovci izgubljajo na moči - "zaradi  novih poslovnih modelov, diskontov, in interneta". Hkrati pa je izpostavil tudi nezavidljivo vlogo regionalnih in lokalnih dobaviteljev zaradi močnih mednarodnih trgovcev.

Kdo je posnemovalec? 

Vsi iščemo nove načine, inovativne pristope, poudarja Balažič, a ocenjuje, da je "vsa glasba že bila napisana". Mervič je slikovito postregel s primerom predstavnika podjetja Eataly, ki poudarja: "Kopiraj, kar je mogoče kopirati." Kosi pa je izpostavil, da mora razliko prepoznati potrošnik. V komentar na konferenci predstavljen izsledek, da je slovenski potrošnik najmanj lojalen potrošnik v Evropi, Kosi odgovarja, da je to za Lidl Slovenija velika priložnost. Balažič pa meni, da slovenski potrošnik ni nič drugačen kot ostali, predvsem ima večjo možnost izbire.

Se diskontneži spreminjajo?

Na izziv Petra Frankla, ali se diskontneži spreminjajo, Balažič odgovarja, da se tako 'tradicionalni trgovci' kot diskonti intenzivno spreminjajo: »Tudi tradicionalni trgovci so bili pod vplivom dobaviteljev in morda pozabili na potrebe potrošnikov. Zmanjšujemo kompleksnost, bolje upravljamo trgovsko znamko ... Mislim, da si vsi ti modeli postajajo vse bolj podobni.« Po drugi strani je Gregor Kosi, generalni direktor Lidla Slovenija, prepričan, da se Lidl ne spreminja in izpostavlja pomen iste izkušnje, ki jo želijo ponuditi kupcem kjerkoli in kadarkoli:  »Za vzdržnost Lidlovega modela je treba zadostiti določenim pogojem. Ne glede na to, kje v Sloveniji nakupujemo, moramo doživeti popolnoma isto izkušnjo.«

»Če bi morali mi kupiti diskonte, bi jih najbrž kar vse zaprli«

Mervič razliko med enimi in drugimi predstavlja (tudi) skozi formate. Poudaril je, da imajo klasični trgovci več formatov, medtem ko imajo diskonti en sam format, saj je to najbolj učinkovito. K temu pa je dodal svoj izziv Lidlu: »Si vas pa ne predstavljam na Čopovi ...« Ob tem je izpostavil nezdružljivot klasičnih trgovcev in diskontov:  »Mi ne bomo nikoli diskont, ker si ne želimo biti. Če bi morali mi kupiti diskonte, bi jih najbrž vse kar zaprli. Mi nič ne vemo o diskontu. Drugi, ki so klasični trgovci pa hočejo imeti v svojem portfelju diskonte, so si na tem že polomili zobe.«

V raju smo

Moderator pogovora Peter Frankl je izpostavil tudi problematiko prevelikega števila trgovin in se navezal na ugotovitev Alexandruja Zudorja iz Nielsna, ki je izpostavil, da povprečen Slovenec obišče kar 6 trgovin in je najbolj nelojalen potrošnik v Evropi. Sogovornike je izzval, ali ni že čas za konsolidacijo. Ti so bili glede širjenja svojih trgovin deljenih mnenj. Medtem ko je Mervič priznal, da je povečevanje kvadrature na meji racionalnosti, je Balažič pragmatično pripomnil: »Če te to lahko vodi do popolne zmage, zakaj ne ...« K temu je Kosi dodal, da širitev ne more biti za vsako ceno. Glede realnosti bližnje konsolidacije trgovcev pa je Mervič še pripomnil: »Kaj je narobe s tem, kar imamo? Mislim, da je potrošnik zelo zadovoljen. Sodelavcem pravim: delaj za to, da bo imel potrošnik dobro izkušnjo. Vsi lastniki so zadovoljni, ker imamo dobiček, kupci so zadovoljni, zakaj bi se konsolidirili? Pa mi smo v raju ...«

Big data ali občutek?

Kako pa naprej? »Naslednja velika tema so 'big data'. Ko bo to meni kot vodstvu in mojim odločevalcem v podjetju prineslo pomembne osnove za odločitev, takrat bo CRM zaživel. Neverjetno veliko število informacij imam, ampak jaz se odločam po občutku. Mi imamo vsi praktično enake podatke,« je pomen občutka nasproti vse več razpoložljivim podatkom izpostavil Mervič – tudi za prihodnost. Kljub temu pravi, da bodo skušali njihov  CRM pripeljati na višji nivo, ob tem pa bodo ostali pri vseh ostalih mehkih elementih, ki so mu še veliko bolj pomembni.  

 

Balažič je prepričan, da sta valuti prihodnosti logistika in poznavanje potrošnika, Mercatorjeva vlaganja v 2017 pa povzel takole: »Največ bomo vlagali v to, da bomo tudi preostale trgovine prenovili na način, kot jih je prenovljena že tretjina. Hkrati pa tudi v nove tehnologije. Na nivoju Agrokorja že obstajata dve platformi, ki ju testiramo ...«