Pogovor s svetovalko Bernieja Sandersa, ki prihaja na PKP!

Čas branja: 2 min
17.10.2016  14:30  Dopolnjeno: 17.10.2016 14:33

Stephanie Kelton bo ena glavnih govornic na letošnji Poslovni konferenci Portorož. Z njo se je pogovarjal Lojze Javornik. 

Pogovor s svetovalko Bernieja Sandersa, ki prihaja na PKP!

Stephanie Kelton je profesorica ekonomije na Univerzi v Missouriju. Leta 2014 jo je senator Bernie Sanders zaposlil kot svojo glavno ekonomistko v proračunskem odboru senata ZDA. Bila je tudi svetovalka za gospodarstvo v Sandersovi predsedniški kampanji 2016. Je ustanoviteljica in glavna urednica najbolje uvrščenega bloga New Economic Perspectives (Novi gospodarski vidiki) in članica mreže ameriških najboljših mislecev TopWonks. Pri svojem delu se posvetuje z oblikovalci politik, naložbenimi bankami in upravitelji portfeljev po vsem svetu. Z njo se je pogovarjal novinar časnika Finance Lojze Javornik

Pravite, da ste pravilno predvideli, da kvantitativno popuščanje ne bo pripeljalo do višje inflacije. Kvantitativno popuščanje pa ni niti spodbudilo gospodarske rasti. Zakaj je bilo torej neučinkovito in kaj bi bilo treba storiti?

Kvantitativno popuščanje ni bilo nič drugega kot zamenjava oblike premoženja. V ZDA je centralna banka (Fed) kupovala hipotekarne vrednostne papirje in državne obveznice. Na Japonskem je Banka Japonske kupovala japonske državne obveznice.

Tudi Evropska centralna banka je na začetku kupovala državne obveznice. Vse to so počeli, čeprav so vedeli, da je Japonska že desetletje poskušala premakniti inflacijo s tako imenovanim tiskanjem denarja, pa ji ni uspelo. Večina ljudi je verjela, da bi Fedu to uspelo, če bi počel dovolj dolgo, da bi spodbudil gospodarsko aktivnost in inflacijo, ker »easy money« to pač naredi.

Ves čas sem govorila, da za centralno banko ni enostavno ustvariti inflacije. Ljudje so tudi zgrešili dejstvo, da kvantitativno popuščanje uničuje desetine milijard dolarjev obrestnih prihodkov, ki bi jih dobil zasebni del gospodarstva. Vrednostni papirji, ki jih je kupil Fed, so se zgolj premaknili iz zasebnega sektorja v bilance Feda. Posledica tega je bila, da je obresti od tega namesto zasebnega sektorja dobil Fed in s tem nazaj ameriški proračun. Tega je bilo več kot 80 milijard dolarjev na leto.

Pravilno ste predvideli tudi, da proračunski primanjkljaji ne bodo povzročili rasti obrestnih mer v ZDA.  Že nekaj mesecev v Fedu razpravljajo o tem, ali bi dvignili obrestne mere ali ne. Kakšna bi bila po vašem mnenju najboljša obrestna politika za ameriško gospodarstvo?

Obrestne mere so zelo slabo orodje za mikroupravljanje gospodarstva. To ni novo. V ZDA dajemo centralni banki dvojni mandat, da zagotovi maksimalno zaposelnost in stabilnost cen (približno dvoodstotno inflacijo). To mora narediti z enim samim orodjem – obrestno mero za posojanje prek noči. Če malo razmislite o tem, je to noro. Idealno bi bilo, da bi bile obrestne mere nizke in stabilne in bi se zanašali na fiskalno politiko, da bi dosegli makroekonomska cilja polne zaposlenosti in stabilnosti cen. To bi si ZDA lahko privoščile, ker imajo svojo valuto. Tega pa ne more narediti posamezna država na območju evra

Prav tako ste pisali, da ste pravilno napovedali, da ZDA ne bodo doživele takšne krize, kot jo je EU. Ali to pomeni, da ni potrebe, da se zmanjša zdajšnji primanjkljaj in kaj bi bila, po vašem mnenju, najboljša fiskalna politika za novo vlado?

Najboljša fiskalna politika je tista, ki dovoljuje, da državni proračun uravnava preostalo gospodarstvo. V nasprotju z denimo Grčijo, kjer je gospodarstvo uravnavalo državni proračun. Morda imaš res primarni presežek, ampak cena je kaos v realnem gospodarstvu. Veliko bolje je dovoliti proračunskim zmožnostim, da gredo v tako smer doseganja makroekonomskih ciljev.

Ali potrebujejo ZDA spremembe v ekonomskem sistemu, torej v tržnem kapitalizmu? Sprašujem, ker ste delali kot svetovalka v kampanji senatorja Bernieja Sandersa, ki je zagovarjal potrebo po več ekonomske pravičnosti, ker se premoženje povečuje le majhnemu odstotku najbogatejših, položaj večine prebivalstva pa se slabša, njihove službe so vse manj varne. In to se ne dogaja le v ZDA, ampak tudi v EU in drugih delih sveta. Kaj bi se moralo zgoditi, da se ta trend obrne?

Senator Sanders ni toliko zagovarjal prenove ekonomskega sistema samega kot uravnoteženje tega, kar je proizvod trenutnega sistema. Želel je videti več socialno, ekološko in ekonomsko pravičnih rezultatov in se je za dosego teh ciljev večinoma želel nasloniti na redistributivne politike. Če se spomnite, uporabil je Nemčijo (izobraževanje), Kanado (zdravstvo), skandinavske države (varstvo otrok) kot primere, kaj bi se lahko naredilo. Vse te so, očitno, kapitalistične države. Rekla bi, da je želel izboljšati tržno gospodarstvo, da bi to delovalo bolje za večino ljudi.

Prispevek je bil najprej objavljen na spletnih straneh Financ