Z vprašanjem nasledstva bi se morali ukvarjati že 5 let pred izstopom iz podjetja

Čas branja: 2 min
18.10.2016  13:00

Da lahko optimalno kontroliramo transakcijo izstopa iz podjetja, ne glede na način, ki smo ga izbrali, bi morali na tem delati vsaj 3 leta pred samim izstopom, še bolje pa 5 let, je prepričana podjetniška svetovalka Mateja Ahej. Hkrati poudarja, da so cilji izstopa individualni in določajo njegov način.

Z vprašanjem nasledstva bi se morali ukvarjati že 5 let pred izstopom iz podjetja

Akademija Finance bo 27. oktobra letos organizirala prvo delavnico v Sloveniji o načrtovanju izstopa iz podjetja, namenjeno lastnikom podjetij, ki razmišljajo o izstopu iz podjetja in iščejo odgovore kako to napraviti, da bo izstop potekal čim bolj mirno, hitro in bo ob enem donosen. Vodila jo bo Mateja Ahej, ki se že več kot 10 let profesionalno ukvarja z lastniškimi preoblikovanji podjetij, svetovanjem družinskim podjetjem pri vzpostavljanju nasledstva, finančnim upravljanjem ter vrednotenjem malih in srednjih podjetij.

Optimalnih 5 let

Kdaj se moramo pričeti ukvarjati z vprašanjem nasledstva oziroma izstopa iz podjetja, je bilo zato prvo vprašanje, ki smo jo naslovili na Matejo Ahej. »Teoretično bi se bilo z vprašanjem nasledstva oz. izstopa iz podjetja treba začeti ukvarjati toliko časa pred samim dejanjem, da lahko lastnik vse pripravi do točke, ko bo izstop optimalen. To pomeni, da bo maksimalno donosen, da se bo zgodil v najkrajšem možnem času, da bo lastnik imel maksimalen vpliv na samo transakcijo prenosa, da bo pozitivno vplival na njegove osebne finance ter konec koncev, da bo njegovo osebno zadovoljstvo kar največje.« Da lahko optimalno kontroliramo transakcijo izstopa iz podjetja, ne glede na način, ki smo ga izbrali, bi morali na tem delati vsaj 3 leta pred samim izstopom, še bolje pa 5 let, je prepričana Ahejeva, ki sicer meni, da bi o nasledstvu oz. izstopu pravzaprav morali razmišljati vsi že takrat, ko podjetje šele nastaja. »Na ta način ga bi lahko razvijali v skladu s končnim ciljem. Gotovo je namreč, da se naša podjetniška kariera nekoč konča«, zato naj bo to raje na način, ki ga želimo sami, in ne v katerega nas silijo okoliščine.  

Ne pozabite na redno poslovanje

Ahejeva pa hkrati opozarja, da načrtovanje nasledstva oz. izstopa nikakor ne sme negativno vplivati na ustaljeno poslovanje podjetja: »Prepogosto se zgodi, da lastnik svoje ambicije usmeri v nasledstvo pozabi pa na razvoj in redno poslovanje.«

Razmišljanje o izstopu mora postati nekaj naravnega

V praksi je pogosto, da lastnika v izstop iz podjetja prisilijo »naravne« okoliščine. To pomeni, starost (upokojitev), bolezen, stanje panoge, ki ne omogoča več donosnega poslovanja, včasih pa so razlogi tudi nove poslovne ideje, pregorelost ter ločitev, najava Mateja Ahej, ki ob tem opozarja, da mora razmišljanje o najmanj operativnem izstopu iz podjetja pri lastnikih postati nekaj naravnega: » Le na ta način bodo njihova podjetja lahko delovala skozi več generacij upravljavcev ali lastnikov.«

4-je razlogi za lažjo odločitev o izstopu

Ahejeva navaja tudi nekaj razlogov za lažjo odločitev o izstopu:

  1. Vedenje, da bo podjetje prevzel nekdo, ki mu lahko zaupamo: Če gre npr. za družinsko nasledstvo, ali če postavimo zunanjega direktorja, lastništvo pa obdržimo sami.
  2. Vedenje, da smo v podjetju vzpostavili poslovno-organizacijsko strukturo, ki zagotavlja kontinuiteto poslovanja tudi brez lastnika.
  3. Vedenje, da bomo ob izstopu maksimirali izkupiček, ne glede na to za kateri način izstopa se odločimo.
  4. Vedenje, da bo izstop potekal načrtovano in ga bo mogoče nadzirati.

Cilji so individualni in določajo način nasledstva

Ob odločitvi za izstop lastnik najprej opredeli svoje ključne cilje, ki jih zasleduje. Cilji so individualni in jih mora vsak lastnik opredeliti zase, poudarja Ahejeva in navaja nekaj primerov: »Če je nekomu ključna postavka, da ne pride do odpuščanja zaposlenih, ali da ostanejo v podjetju zaposleni njegovi družinski člani, zelo hitro odpade možnost tržne prodaje. Če je nekomu ključno, da v najkrajšem možnem času maksimira izkupiček oz. je poplačan, verjetno ne pride v poštev družinsko nasledstvo ali MBO. Po opredelitvi teh ključnih ciljev je izbira precej enostavna.«

Plan B

Ob tem pa Mateja Ahej izpostavlja tudi smiselnost rezervnega načrta. »Lahko se zgodi, da tekom načrtovanja ali celo izvedbe enega izmed načrtov ugotovimo, da nam bi bil drugi bližji ali pa so se naši cilji celo spremenili.«

 

Ahejeva, ki bo vodila seminar Načrtovanje izstopa iz podjetja - Katero obliko izstopa iz podjetja izbrati, da bo ta čim bolj miren, hiter ter donosen?  je tudi avtorica številnih strokovnih prispevkov in priznana predavateljica s področja prodaje podjetij, vrednotenja podjetij, korporativnih financ in davkov. Kot mentorica startupom in mladim podjetjem sodeluje v programih Go:Global Slovenia Tehnološkega parka Ljubljana in Tovarne podjemov Maribor.