»Gre predvsem za odpravljanje barikad v naših glavah«

Čas branja: 4 min
19.10.2016  21:19  Dopolnjeno: 19.10.2016 21:28

Na18. Poslovni konferenci Portorož, ki bo potekala 17. in 18. novembra, bo Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank, podal svoj pogled na Brexit in njegov vpliv na Slovenijo. Naslednja je morda Italija, izpostavlja Mayer. Le nekaj dni po ameriških predsedniških volitvah pa bo PKP gostila tudi Stephanie Kelton, glavno ekonomistko Proračunskega odbora ameriškega senata. Umanjkal ne bo niti pregled domačega gospodarstva s strani Veljka Boleta, višjega svetovalca pri EIPF Ljubljana, ki opozarja na »dogajanje, ki je daleč od tega, da bi bilo dobro ali varno«.

»Gre predvsem za odpravljanje barikad v naših glavah«

Obveščaj me o novih člankih:  

Po besedah Petra Frankla, direktorja in glavnega urednika Časnika Finance, ki je predstavil programsko usmeritev odsotnega programskega vodje konference dr. Janeza Prašnikarja z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani »razmere postajajo vse bolj zapletene, politična tveganja so še kako pomembna pri načrtovanju poslov v prihodnosti in dogajanja nasploh. Danes ni nič več jasno. Zato je še toliko bolj pomembno razumevanje nekaterih silnic, ki svet obračajo v smer, o kateri pred 10 leti nismo niti sanjali. Gre predvsem za odpravljanje barikad v naših glavah. Gre predvsem za to, da ugotovimo, da to, kar se danes dogaja, ni pravzaprav nič novega.«

Kaj nekatera politična dogajanja pomenijo za Evropo in Slovenijo

18. Poslovno konferenco Portorož bo otvoril Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank in višji član Centra za finančne študije, Frankfurt am Main, ki bo poskusil orisati, kaj nekatera politična dogajanja pomenijo tako za Evropo kot za Slovenijo, ki je majhna in odprta ekonomija. Osrednja tema bo Evropa po Brexitu, za katerega Mayer pravi, da je pot 'mehkega' oz. 'trdega' Brexita nemogoče napovedati, in dodaja, da predstavlja ključno težavo za britanska podjetja, manj za npr. nemška. Glede domino učinka ocenjuje, da je veliko negotovih držav in med njimi izpostavlja Italijo. Mayer je na današnjem dogodku podal tudi oceno težav Deutsche Bank , ki po njegovem mnenju izvirajo iz odločitve o usmeritvi v globalno bančništvo, ki je bila sprejeta konec osemdesetih prejšnjega stoletja. Izpostavil je tudi pomen te težave za nemško politiko in njen vpliv na volitve, ki bodo tam prihodnje leto. Vlada bo v zaodrju verjetno izvajala velik pritisk na ZDA, da zmanjša pretirane globe, ocenjuje.

Ekonomska politika novega predsednika sveta in monetarna unija

Le nekaj dni po ameriških predsedniških volitvah pa bo PKP gostila tudi Stephanie Kelton, profesorico ekonomije na Univerzi v Missouriju, ki jo je leta 2014 senator Bernie Sanders zaposlil kot svojo glavno ekonomistko v proračunskem odboru senata ZDA, bila pa je tudi svetovalka za gospodarstvo v Sandersovi predsedniški kampanji 2016. Je ustanoviteljica in glavna urednica najbolje uvrščenega bloga New Economic Perspectives (Novi gospodarski vidiki) in članica mreže ameriških najboljših mislecev TopWonks. »Mislim, da bo zelo zanimivo. V osnovi bosta temi najinega pogovora dve. Prva bo ekonomska politika tistega, ki bo na volitvah zmagal. Druga tema pa je monetarna unija, mednarodne finance in v tem kontekstu euro cona«, je povedal dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki bo na konferenci vodil pogovor s Keltonovo.

Dogajanje, ki je daleč od varnega ali dobrega

Konferenca ostaja tudi pri svojem »železnem programu«, kot je Frankl napovedal predavanje ekonomista Veljka Boleta. Bole bo v Portorožu podal pregled dogajanja v slovenskem gospodarstvu, in sicer v segmentih, kjer se dogaja največ novega, dobrega ali slabega : »Poudarek bo na dveh spremembah oz. dogajanjih, ki se mi zdita v tem trenutku ključni. Prvo je krepitev trošenja, tu gre predvsem za opazno povečanje trošenja za trajne dobrine prebivalstva, tudi trošenja storitev, ter stabilizacija izvoza. Izvoz celo manj niha kot v evro območju. To je ta pozitivna, zelo izrazita sprememba v zadnjih dveh letih. Negativna stran pa je dogajanje pri bančnem posredništvu. Skušal bom opozoriti na farsično reprizo tistega, na kar sem opozoril na tej isti konferenci leta 2004. Takrat sem opozoril, da krediti izredno hitro rastejo, depoziti pa stojijo. Tokrat bom opozoril na ravno obratno dogajanje, da izredno hitro naraščajo depoziti, krediti pa padajo. Mislim, da je to dogajanje, ki je daleč od tega, da je varno ali dobro. Leta 2004 se mi je precej ljudi smejalo, 2009 ne več. Pod pritiskom je bilanca uspeha v bankah.«

Slovenska podjetja TTIP ne poznajo

Del novembrske konference bo namenjen tudi predstavitvi rezultatov dveh raziskav Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Prva je preučevala stališče slovenskih podjetij do prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU. »Rezultati kažejo, da so podjetja zelo slabo seznanjena s tem sporazumom. Le 1 % podjetij pravi, da pozna ta sporazum zelo dobro, na drugi strani pa je kar 63 % podjetij, ki tega sporazuma sploh ne poznajo oz. ga komajda poznajo. To ni nič drugače, kot je v ostalih državah«, je na današnji konferenci povedal dr. Matjaž Koman z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ob tem pa opozoril na pomembno razliko: »Podjetja menijo, da bo ta sporazum imel pozitivne učinke na slovensko ekonomijo in na slovenska podjetja, po drugi strani pa pravijo, da večinoma ne bo imel vpliva na panogo, v kateri podjetje posluje. 61 % podjetij celo meni, da ta sporazum ne bo imel nobenega vpliva na njihovo poslovanje. To je precej drugače kot na primer v Nemčiji. Tam so podjetja mnenja, da bo imel sporazum negativen vpliv, medtem ko je v Sloveniji praktično ravno obratno in je bolj podobno rezultatov na Švedskem.«

V EU le odstotek vseh avtobusov električnih

Druga raziskava je obravnavala svetovni trg električnih avtobusov. »Direktno ničelno emisijo v mestih omogočajo samo električni avtobusi. V EU je le 1 % vseh avtobusov električnih, pričakuje se, da bo to precej naraslo - do leta 2020 na kar 230.000 električnih avtobusov, danes jih je pravzaprav relativno malo«, pravi  Koman in izpostavlja, da raziskava ni namenjena le podjetjem , ki se ukvarjajo z električnimi avtobusi, ampak vsem podjetjem v hitrorastočih panogah, kjer so tehnološke spremembe velike, in v tistih panogah, ki so usmerjene h končnim uporabnikom. »Pri proizvodnji avtobusa se proizvajalci usmerjajajo predvsem na končne uporabnike. V avtobusih pričakujemo, da bomo lahko imeli brezplačni internet, da bomo imeli možnost polnjenja telefonov pa tudi npr., da boš lahko na avtobusni postaji naročil hrano in jo na drugi postaji prevzel.«

18. Poslovna konferenca Portorož bo gostila še mnoge druge zanimive govorce, ki bodo podali zgodovinski prerez ekonomskih kriz in njihovih pojavnih oblik (Cormac Ó Gráda), izkušnje globalnih vlagateljev v razmerah povečanega tveganja in njihov pogled na našo regijo (Manfred Puffer), poglobljene poglede na stanje na Balkanu (Anja Quiring, Petar Ćorluka in Enzo Smrekar), smernice za trženje izdelkov, ki jih zaznamujejo sočasne prekinitve na trgu (Carsten Kind, Christian Majgaard in Martin Sandelin), pogled slovenskih managerjev (Maria Anselmi, Roman Gomboc in Edi Kraus), Časnik Finance pa bo podelil nagrado za izjemne dosežke v gospodarstvu. Več o programu 18. Poslovne konference Portorož najdete na spletni strani: www.pkp.si.