Nenavadno je, da evropska politika od Britanije zahteva prost pretok ljudi

Čas branja: 2 min
24.10.2016  08:00

Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank, bo glavni govornik na Poslovni konferenci Portorož, kjer bo govoril o Evropi po brexitu

Nenavadno je, da evropska politika od Britanije zahteva prost pretok ljudi

Thomas Mayer je nekdanji glavni ekonomist pri skupini Deutsche Bankter ustanovitelj in direktor raziskovalnega inštituta Flossbach von Storch. Delal je tudi v Goldman Sachs in Salomon Brothers v Frankfurtu in Londonu, pred tem pa tudi vMednarodnem denarnem skladu. Z njim se je pogovarjala novinarka časnika Finance Špela Mikuš

Kako vidite Evropsko unijo po brexitu? Kako bo brexit vplival na manjša gospodarstva, kot je tudi slovensko?

V nasprotju s pričakovanji je bilo za zdaj malo kratkoročnih učinkov brexita. A to ne pomeni, da dolgoročnih učinkov ne bo. Gospodarske posledice brexita bodo za Veliko Britanijo dolgoročno negativne. Za EU tudi, a mislim, da manj kot za Veliko Britanijo. Nezanemarljive bodo tudi politične posledice brexita. Za Veliko Britanijo bo pomembno, da ohrani liberalni ekonomski red in trgovinski režim. Za EU pa, da obrne trend in se usmeri k še večji centralizaciji, ki je sicer bila glavni razlog za brexit. Manjša gospodarstva bodo morda celo na boljšem, če bo EU pozorna na lekcije iz brexita.

Kakšen odnos pričakujete med EU in Veliko Britanijo, ko bodo pogajanja enkrat končana? Bomo videli norveški, švicarski ali turški model, morda nekaj povsem drugačnega?

Zdi se mi malo verjetno, da bo kateri izmed že znanih modelov uporabljen tudi za odnos med Veliko Britanijo in EU. Odhod velike, pomembne države iz EU je dogodek brez primere. Obe strani želita ohraniti dober odnos. Zato menim, da bomo videli razvoj novega modela za odnos med EU in evropsko državo, s precej visoko stopnjo proste trgovine in omejitvami prostega pretoka ljudi.

Kaj bi bil najboljši izid za EU?

Zanimati nas mora prijateljska rešitev. Kot ekonomistu se mi zdi nenavadno, da politiki EU vztrajajo pri tem, da ne more biti proste trgovine brez prostega pretoka ljudi. Najboljši scenarij za EU bi bil, da bi blagovna menjava z Veliko Britanijo potekala kot doslej, z določenimi omejitvami pri pretoku ljudi.

Kaj pa bi bil najboljši izid za majhna gospodarstva, kot je slovensko?

Manjša gospodarstva lahko pridobijo le, če je čim manj motenj. Zato menim, da bi bilo za manjša gospodarstva dobro, da lobirajo za mehak brexit.

Kaj lahko pričakujemo od Nemčije po brexitu? Bo njena vloga še večja?

Brexit za Nemčijo pomeni več političnih kot gospodarskih težav. Za Nemce so bili Britanci zavezniki proti intervencijskim politikam Francije in južne Evrope. Hkrati je prisotnost Velike Britanije v EU pomenila, da je bila teža nemškega gospodarstva in politike manjša in s tem so bili manjši tudi strahovi, da bo Nemčija postala hegemon v EU. Zdaj ima Nemčija na izbiro le dva scenarija: upoštevanje usmeritev njenih večjih partneric, ki niso v njenem interesu, ali pa, da še bolj potiska v ospredje svoj interes. Zadnje je morda edina realna opcija, če želi Nemčija dolgoročno ostati v EU.

Menite, da bo še kakšna država zapustila EU? Katera država utegne biti naslednja?

Italija ni najbolj stabilna članica ne evrskega območja ne EU. Odkar se je pridružila evrskemu območju, italijansko gospodarstvo ni veliko raslo. Tudi evroskeptična gibanja tam pridobivajo moč. Če se zgodi, da trenutna italijanska vlada pade, oblast pa prevzame vlada, v kateri bo imelo močno vlogo tudi gibanje Pet zvezd, se utegne zgoditi, da bomo v Italiji videli referendum o članstvu v evrskem območju in v EU. In od takratnih gospodarskih razmer bo odvisno, ali se bodo Italijani odločili za "ixit".

Prispevek Špele Mikuš je bil prvotno objavljen 20.10.2016 na portalu finance.si