(intervju) Ali se na Balkanu da kaj zaslužiti?

Čas branja: 2 min
27.10.2016  06:41

Najboljša reklama za naložbe v Zahodni Balkan je podjetje, ki tam že posluje in je zadovoljno s pogoji zaposlovanja, pravi Anja Quiring.

(intervju) Ali se na Balkanu da kaj zaslužiti?

Anja Quiring je regionalna direktorica za jugovzhodno Evropo v odboru za gospodarske odnose v vzhodni Evropi. Skrbi predvsem za države zahodnega Balkana. Pristojna je za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Kosovo, Makedonijo, Moldavijo, Črno goro, Romunijo in Srbijo. Na Poslovni konferenci Portorož bo govorila o poslovnih priložnostih na zahodnem Balkanu.

Katere so glavne gospodarske težave, s katerimi se srečujejo države zahodnega Balkana?

Politična stabilnost je pomembna, a pomembni sta tudi zakonodaja in transparentnost administrativnih postopkov. In tu morajo države zahodnega Balkana še delati, da bi postale bolj zanimive za tuje vlagatelje. To so področja, o katerih se redno pogovarjamo s predstavniki teh držav. Ključno je tudi, kako se države spopadajo z brezposelnostjo, predvsem z brezposelnostjo mladih. Veliko podjetij, s katerimi sodelujemo, skrbi trenutni trend – visoka stopnja brezposelnosti mladih in izseljevanje mladih, izobraženih ljudi.

Se države zahodnega Balkana lotevajo reševanja teh težav?

Omenjene težave so na radarju vlad držav in cenimo njihov trud. Navadno pa zaostanke pri reševanju povzroča politična nestabilnost v državah.

Kje se morajo te države izboljšati, da bi postale bolj zanimive za tuje naložbe?

Žal mi je, ker moram to reči, a še vedno moramo delati pri izboljšanju videza, ugleda teh držav ter razširiti vedenje o tem, kaj ta trg ima in kaj lahko da morebitnim podjetjem in partnerjem. Pomembno je tudi, da se izboljša regijsko sodelovanje, saj so trgi v teh državah še vedno dokaj omejeni. Če pa se skupaj lotijo izboljšanja konkurenčnosti, potem lahko regija hitro postane bolj zanimiva za tuje vlagatelje. Pomembna je tudi implementacija Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), saj je ta pogosto ena glavnih spodbud za vlaganja v te države. Žal pa vidimo možnosti za izboljšanje tudi pri trgovinskih ovirah med samimi državami zahodnega Balkana. To ni pomembno le za tuje naložbe, ampak tudi za podjetja iz držav te regije. Podjetja, ki že poslujejo v regiji, bi si želela večje usklajenosti standardov v zakonodaji. Najboljša reklama za vlaganja v regiji pa je podjetje, ki že dobro posluje in je zadovoljno s pogoji poslovanja.

Kaj so neizkoriščene možnosti regije?

Geografsko je regija blizu enotnega trga EU in možnostim sodelovanja s tem trgom. Neizrabljen potencial je tudi v sodelovanju regijskih malih in srednjih podjetij z evropskimi, tudi nemškimi podjetji. Res je, da moramo povečati naložbe v te države, a pomembno je tudi, da izboljšamo položaj malih in srednjih podjetij v regiji ter sodelovanje med njimi. Še vedno je tudi potencial, da dvignemo konkurenčnost podjetij v tej regiji.

Kako vidite prihodnost držav zahodnega Balkana, kje bodo čez pet let?

Za vse države v regiji vidimo možnosti za dober gospodarski razvoj. Te države so se razvile v zanimive lokacije za naložbe nemških vlagateljev, sploh po tem, ko se je leta 2003 v Solunu na vrhu EU pokazal potencial za pridružitev EU. Čeprav EU zdaj čaka veliko izzivov, ne sme spregledati priložnosti, ki jih ponujajo zahodnobalkanske države. Tu niso pomembni le politični razlogi, ampak tudi to, da se zakoni prilagodijo standardom EU. Vse to lahko poveča zanimanje za te države in za naložbe v njih ali z sodelovanje z malimi in srednjimi podjetji. Vse to pa poveča možnosti za nadaljnjo rast.

Prispevek novinarke Časnika Finance Špele Mikuš (intervju) Ali se na Balkanu da kaj zaslužiti? je bil prvotno objavljen 25.10.2016 na portalu finance.si. 

Več iz teme: