Kakšen bo svet s Clintonovo in kakšen s Trumpom - analiziramo s svetovalko Bernieja Sandersa

Čas branja: 10 min
07.11.2016  08:46  Dopolnjeno: 07.11.2016 09:02

Stephanie Kelton, svetovalka senatorja Sandersa, o pričakovanjih po ameriških volitvah – Hillary Clinton je v kampanji predstavila veliko naprednih načrtov, a številni dvomijo o njeni iskrenosti, glavni cilj Donalda Trumpa je znižanje davkov za bogataše.

Kakšen bo svet s Clintonovo in kakšen s Trumpom - analiziramo s svetovalko Bernieja Sandersa

Obveščaj me o novih člankih:  

V torek bodo ameriški volivci izvolili 45. predsednika ZDA. Ameriške predsedniške volitve so dogodek svetovnega pomena, saj gre za izbiro prvega moža izvršilne oblasti v največji gospodarski velesili in vrhovnega poveljnika najmočnejše vojske na svetu. Moč predsednika ZDA omejuje zakonodajna oblast dvodomnega kongresa s predstavniškim domom in senatom, na kar je opozorila tudi Stephanie Kelton, profesorica ekonomije z Univerze Missouri v Kansas Cityju. Predsedovanje zdajšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame potrjuje, da ameriški predsednik kljub najboljšim namenom težko izbojuje temeljitejše spremembe, toda zgodovina vedno znova potrjuje, da ameriški predsednik s svojo osebnostjo daje ton odločitvam, ki vplivajo na ves svet.

Šef najmočnejše vojske in največjega gospodarstva na svetu

Novi ameriški predsednik bo po inavguraciji 20. januarja prihodnje leto namreč prevzel poveljevanje vojski z milijonom vojakov in najbolj uničevalno oborožitvijo ter vodenje administracije s tremi milijoni zaposlenih. Vendar ZDA nimajo samo armade z najmočnejšo oborožitvijo, ampak tudi gospodarstvo z najnaprednejšimi tehnologijami, kar se izraža v podatku Svetovne banke, da je lani nekaj nad 324 milijonov Američanov ustvarilo družbeni proizvod skoraj 18 tisoč milijard dolarjev (okrog 16.400 milijard evrov), 550 milijonov državljanov Evropske unije pa približno 16.230 milijard dolarjev (14.750 milijard evrov). Na tretjem mestu svetovne lestvice po ustvarjenem BDP je s skoraj 11 tisoč milijardami dolarjev (10 tisoč milijardami evrov) Kitajska, ki pa ima skoraj milijardo in 400 milijonov prebivalcev.

Ena najvplivnejših osebnosti v mednarodnih odnosih

ZDA imajo predsedniški sistem in zato nimajo vlade, kakršne imajo evropske države, ampak 15 zveznih izvršnih oddelkov, ki jih vodijo državni sekretarji in imajo vlogo ministrstev za posamezne resorje. Sestavni del izvršilne oblasti so tudi zvezne agencije, od Nacionalne agencije za aeronavtiko in vesolje (NASA) do Centralne obveščevalne agencije (CIA). Kot vodja izvršilne oblasti ima ameriški predsednik zelo velike pristojnosti tudi v diplomaciji in je ena najvplivnejših osebnosti v mednarodnih odnosih.

Keltonova dobro pozna oba kandidata

Čeprav se je v tokratni ameriški predsedniški kampanji zelo malo govorilo o resnih temah, denimo o gospodarski in socialni politiki doma ali o mednarodnih odnosih in reševanju kriz po svetu, ni dvoma, da bodo poteze novega predsednika vplivale tako na razmere doma kot po svetu. Profesorico Stephanie Kelton smo spraševali predvsem o gospodarskih in družbenih vidikih predvolilnih debat. Keltonova je sodelovala v primarnem krogu volitev kot gospodarska svetovalka senatorja Bernieja Sandersa, ki se je potegoval za demokratsko nominacijo. Ta neodvisni senator na primarnih volitvah ni zmagal, so mu pa opazovalci priznali, da je največ pozornosti posvetil družbenogospodarskim temam in s svojimi stališči tudi pridobil večino mladih demokratskih volivcev. Njegova svetovalka Keltonova je v kampanji za nominacijo dobro spoznala tudi Sandersovo nasprotnico Hillary Clinton, ki se ji zdaj obeta, da bo postala prva ameriška predsednica, pa tudi njenega nasprotnika Donalda Trumpa. Dodajmo, da bo Stephanie Kelton 18. novembra na Poslovni konferenci Portorož (PKP) govorila o medsebojnem vplivu med ZDA in Evropo.

Katere so najpomembnejše razlike med ekonomskima programoma predsedniških kandidatov? Kaj bo pomenila izvolitev Hillary Clinton ali Donalda Trumpa za življenje Američanov in tudi za blaginjo države?

Začela bom z možno zmago Hillary Clinton. Najprej moram pojasniti, da ameriški politični sistem deluje tako, da možnosti predsednikovega delovanja večinoma določa razdelitev moči v predstavniškem domu in v senatu. To pomeni, da tudi če bo Hillary Clinton zmagala na volitvah in če bi želela uresničevati progresivne reforme, ki jih je napovedovala v kampanji, to je ukrepe, kot so zvišanje minimalne plače, lažja dostopnost do študija, enakopravnosti pri plačah moških in žensk, obsežen program infrastrukturnih naložb in vse drugo, kar je obljubila, ne bo mogla uresničiti veliko svojih zamisli, če ne bodo imeli demokrati večine v senatu in kongresu. To je ameriška realnost. V zadnjih osmih letih smo v ZDA videli nepripravljenost strank za medsebojno sodelovanje celo pri povsem osnovnih stvareh, kot je popravljanje mostov in cest. Če stranki ne moreta sodelovati pri najosnovnejših nalogah, si je zelo težko predstavljati, da bi naredili bolj drzne in ambiciozne stvari, na primer zvišali minimalno plačo. Videti je, da bodo razmere po volitvah ostale enake kot v zadnjih osmih letih, kar pomeni veliko političnega spopadanja in blokad, pa malo velikih političnih premikov.

Kaj pa pričakujete v primeru Trumpove zmage?

Tudi zanj velja isto. Zidu na meji z Mehiko ne bo postavil, če začnem s tem. Toda kaj drugega pa sploh želi narediti? Kolikor razumem, je njegov glavni cilj davčna reforma, ki je sama niti ne bi imenovala reforma, ampak preprosto znižanje davkov za ljudi, ki največ zaslužijo. Če bo imel v kongresu dovolj republikancev, da bodo izglasovali tako znižanje, bo potreboval še večjo podporo v senatu, ker bodo demokrati proti. Zato si res težko predstavljam, da bi se zgodile velike spremembe, pa naj zmaga katerikoli od kandidatov.

Toda zdi se mi, da Donald Trump izgublja podporo tudi pri republikanskih volivcih, vodstvo stranke pa ga že pri kandidaturi ni podpiralo. Ali bi to lahko pomagalo demokratom, da bodo osvojili večino tudi v senatu in celo kongresu?

Da, to je mogoče in tako mislijo tudi republikanci. Zato so zelo, zelo zaskrbljeni. Ljudje, ki kandidirajo za položaje v senatu in predstavniškem domu in tudi za položaje v zveznih državah in navzdol vse do šolskih svetov, se bojijo, da Donald Trump ni predsedniški kandidat, ki bi na volišča pritegnil tradicionalne republikance, da bi šli volit zanj. In če ne bodo šli volit predsedniškega kandidata, grozi nevarnost, da se ne bodo udeležili tudi drugih volitev, ki bodo razpisane. Bojazen republikanskih politikov, da bo Trump stranko stal veliko več kot samo Belo hišo, je po mojem mnenju upravičena. Republikanci lahko izgubijo veliko sedežev v senatu, ki lahko znova postane demokratski – sicer so republikanci v njem osvojili večino šele pred dvema letoma. Še bolj jih skrbi predstavniški dom, v katerem imajo zdaj republikanci veliko večino, toda če bodo njihovi kandidati na volitvah doživeli masaker, bi lahko večino osvojili demokrati in tak obrat v kongresu bi spremenil pravila igre. Vendar ne pozabite, da je imel tudi predsednik Obama leta 2008 na začetku prvega mandata večino v obeh domovih, pa mu ni uspelo uresničiti skoraj nobene od velikih sprememb, ki jih je obljubljal.

Kaj bi po vašem mnenju Trumpova izvolitev pomenila za mednarodne gospodarske odnose? Američanom je obljubil, da jim bo vrnil delovna mesta, ki so se preselila v druge države.

Delavci, zlasti tovarniški, tako v ZDA kot tudi v Evropi se vse bolj bojijo za svoja delovna mesta. Strinjam se z vami, da je ta strah pripomogel k odločitvi za brexit. Toda vprašanje je, kaj – če sploh kaj – lahko naredi Donald Trump.

Napovedal je trša stališča do držav, ki po njegovem kradejo delovna mesta Američanom. Toda to lahko povzroči napetosti v svetu, ali ne? Dodatna težava je, da enaka stališča zagovarjajo tudi desničarski politiki v Evropi: obramba domačih delovnih mest je bila podlaga britanske odločitve za brexit.

Ne vem, kaj bi Trump pravzaprav lahko naredil. Kaj v njegovem gospodarskem programu bi lahko okrepilo položaj srednjega sloja ali povečalo dohodke najslabše plačanih delavcev? Na primarnih volitvah je na soočenjih z drugimi republikanskimi kandidati trdil, da je edina težava ameriških plač v tem, da delavci zaslužijo preveč. To se mu je seveda otepalo in nazadnje je, sicer oklevajoč, podprl dvig minimalne plače. Toda njegove izjave o previsokih plačah zbujajo strah med ameriškimi delavci. V resnici delavske plače v ZDA zaostajajo in nekateri danes realno zaslužijo manj, kot so pred 35 leti, medtem pa so se krepko zvišali stroški zdravstva, visokošolskega študija: vse gre gor, razen dohodkov. Hkrati pa v ZDA tako kot v mnogo evropskih državah narašča prepad med najbogatejšimi in vsemi drugimi državljani. Razlike v bogastvu imajo pomembno vlogo pri razpihovanju jeze, frustracij in strahu delavskega prebivalstva. Ljudje vidijo, da gre peščici ljudi čisto na vrhu izredno dobro, vsem drugim pa gre slabše.

Sprašujem se, kaj bo naredil Donald Trump v pomoč delavcem. Napada Kitajsko, trdi, da nam Kitajci kradejo delovna mesta, in napoveduje, da bo uvoz iz Kitajske omejil s tarifami in drugimi ukrepi. Toda ne verjamem, da bo to res naredil, če bo izvoljen, kajti republikanska stranka zagovarja svobodno trgovino. Republikanci ne želijo postavljati trgovinskih ovir ali začeti trgovinske vojne s Kitajsko ali s katerokoli drugo državo. Trump se zavzema za znižanje svojih davkov, povečati hoče prihodke tistim, ki jim gre že zdaj fenomenalno dobro. Na drugi strani pa v njegovem programu ne vidim prav ničesar, kar bi obrnilo slabšanje gmotnega položaja navadnih ljudi, ki traja že več desetletij. Ne verjamem, da ga to sploh zanima.

Pogovor o politiki Hillary Clinton bom začel z vprašanjem o senatorju Bernieju Sandersu, ker ste bili njegova gospodarska svetovalka. Vemo, da je Clintonova obljubila, da bo sprejela nekatere Sandersove predloge, on pa jo je podprl v predvolilni tekmi. Se vam zdi ta njegova odločitev pravilna?

O njegovih odločitvah ne morem soditi. Očitno je bila to prava odločitev zanj osebno. Senator Sanders je realist in razume, da je končna odločitev binarna, izvoljen bo bodisi Trump bodisi Clintonova, in on je prepričan, da bi izvolitev Trumpa pomenila katastrofo za Ameriko. To je večkrat izjavil in obljubil, da bo naredil vse, kar more, da se to ne bi zgodilo. To pomeni tudi popolno podporo Hillary Clinton v volilni tekmi, hkrati pa je napovedal tudi, da bo nato naredil vse, kar bo v njegovi moči, da bo Clintonova svoje predvolilne obljube uresničila. Res je sprejela nekatere njegove napredne predloge, na primer brezplačni študij za ljudi, ki zaslužijo manj kot 125 tisoč dolarjev na leto, zvišanje minimalne plače na 15 dolarjev na uro in še nekatere druge, tudi nasprotovanje sporazumu TTIP. Sanders pravi, pri izbiri, ki jo imamo, mora biti izvoljena Hillary Clinton, vendar ne misli, da smo, po tem, ko jo izvolimo, lahko brez skrbi, zato namerava pritiskati nanjo, da bo uresničevala obljube.

Bi lahko rekli, da je bistvo njegovega programa obrniti razvoj, ki ste ga omenili, to je rast prepada med najbogatejšimi in večino prebivalstva?

Da, tako je. Saj ne rečem, da vsi ameriški delavci danes zaslužijo manj kot včasih. Moški danes realno, če upoštevamo inflacijo, zaslužijo več kot pred petimi leti.

Toda življenjske razmere delavcev se slabšajo tudi zaradi manjše varnosti njihovih delovnih mest. Isto opažamo tudi v Evropi in to ima tudi politične implikacije.

Da. Varnost delovnih mest, socialna varnost, varovanje pravic, vse to se slabša. Sindikalno članstvo v ZDA je močno upadlo: v zasebnem sektorju je danes v sindikate včlanjenih le okrog devet odstotkov delavcev, med vsemi zaposlenimi pa je številka bližja 13 ali 14 odstotkom, ker je v javnem sektorju več članov sindikata, a smo tudi tam zelo daleč od številk, ki smo jih imeli pred 40 ali 50 leti – takrat je bilo v sindikate vključenih 40 odstotkov delavcev. Razblinila se je zaščita in varovalke, ki so jamčile, da so delavci dobili pravičen delež pogače, ko je gospodarstvu šlo bolje. Zadnji dve desetletji se to ne dogaja več: vse večji delež ustvarjenega dohodka gre v žepe čedalje manjšega dela prebivalstva.

Kako bi reševali to težavo vi kot ekonomistka, ki razmere analizira z akademske distance, in kaj bo po vašem mnenju naredila Hillary Clinton, če bo postala predsednica ZDA?

Tako kot drugi bolj napredni ekonomisti v ZDA bi rada videla prizadevanje za vzpostavitev novega ravnovesja v gospodarstvu. Za to je potreben cel nabor ukrepov na različnih področjih, od predpisov, ki bodo delavcem olajšali organiziranje in omogočili včlanjevanje v sindikate, če to želijo, do zvišanja plač. Tržne sile same po sebi ne bodo poskrbele, da bodo delavci dobili pravični delež dobička, ampak je to treba doseči z zvišanjem minimalne plače. Želimo tudi poskrbeti, da trgovinski sporazumi, ki jih sklepamo z drugimi državami, ne bodo več tako enostranski, da koristijo samo tistim na vrhu, velikim korporacijam in bogatim posameznikom. To je obljubil že predsednik Obama v predsedniški kampanji pred osmimi leti in za to se je zavzemal tudi senator Sanders.

Pa saj to napoveduje tudi Donald Trump, ali ne?

Da, res je nekaj točk, v katerih Donald Trump in senator Sanders vsaj v izjavah razumeta, da so bili nekateri trgovinski sporazumi slabi za ameriške delavce. In oba sta se zavzemala za pogajanja za izboljšanje določb v teh sporazumih.

Toda Trump si to verjetno predstavlja precej drugače od Sandersa?

Da, verjamem, da bi bilo to, kar bi naredil Trump in kar bi on imenoval sporazum, zelo drugačno od tega, kar bi naredil senator Sanders. Njegov program je vseboval vrsto ukrepov v korist delavcev in za pravičnejšo porazdelitev bogastva.

Kot veste, tudi Evropejci precej kritično gledajo na trgovinske sporazume in zlasti TTIP, zato se mi zdi pomembno, da se je kritičnost do njih pojavila tudi v ameriški predsedniški kampanji. Vendar se mi zdi, da je bil Sanders še najbližje evropskim kritikom sporazuma TTIP, saj je izjavil, da se mu ne zdi prav, če imajo multinacionalke več vpliva kot vlade in zakonodajalci. Saj je rekel tako?

Da, senator Sanders je kritiziral ureditev, po kateri neodvisne suverene države v pravnem sistemu ne bi mogle postavljati pravil za varovanje pravic delavcev ali podjetij ali okolja na svojem območju. Ne zdi se mu prav, da bi multinacionalke lahko prišle in ogrozile pravice državljanov in tako ustvarjale velikanske dobičke in bi nazadnje lahko celo s tožbo dosegle, da jim ni treba spoštovati zakonov v državi, v kateri poslujejo.

Kakšno stališče bo do trgovinskih sporazumov po vaših pričakovanjih zavzela Hillary Clinton? Pri tem mislim tudi na dejstvo, da je od velikih korporacij dobila veliko denarja za svojo kampanjo.

Mnoge Američane skrbi, da njeno nasprotovanje sporazumu TTIP ni povsem iskreno. Res je izjavila, da mu nasprotuje. Toda prej ga je podpirala, znana je njena izjava, da je to zlati standard v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ker izpolnjuje najvišje standarde. Nato je stališče spremenila, kot pojasnjuje, je sprevidela njegove pomanjkljivosti, in zdaj pravi, da zaradi teh pomanjkljivosti ta hip ne more podpirati sporazuma TTIP. Ravno besedi »ta hip« pa v ljudeh zbujata skrbi. Kaj to pomeni? Ali morda to, da bo TTIP v nekaj mesecih, če bodo malo spremenili nekaj stavkov, izpolnjeval njena visoka merila in ga bo spet lahko podpirala? Odgovora na to ne poznam. Ne vem, ali mu nasprotuje danes in mu bo nasprotovala tudi čez dva meseca ali čez leto dni. Vendar domnevam, da če TTIP ne bo sprejet že pred koncem Obamovega mandata, bodo besedilo potem malenkostno popravili in Clintonova ga bo podprla. To me ne bi presenetilo.

Imam še eno vprašanje o senatorju Sandersu. Namreč, v letošnji predvolilni kampanji kandidati niso prav veliko govorili o gospodarskih temah in tu je bil Sanders izjema. Pomembno pa se mi zdi tudi, da je s svojimi stališči pridobil najmočnejšo podporo med mladimi. To se mi je zdelo pozitivno.

Senator Sanders je imel res največ podpore med mlajšimi, to je med volivci, starimi 40 let ali manj. V tej starostni skupini je popolnoma potolkel Clintonovo. Čez osem let bodo ti ljudje petdesetletniki, štiridesetletniki in tridesetletniki. To je prihodnost demokratske stranke. Zato se mi zdi izredno pozitivno, da je senator Sander s svojimi naprednimi idejami dosegel zelo veliko priljubljenost pri mladih.

Kaj po vašem mnenju lahko v prihodnosti pričakujemo od mladih volivcev, ki so letos v primarni kampanji podpirali senatorja Sandersa?

Pričakujem, da bo čez kakšnih deset let, ko bodo današnji mladi prišli v srednja leta, mogoče doseči večino za sprejetje odločitev, pri katerih je danes tako težko doseči kakršenkoli premik, denimo za ukrepe proti podnebnim spremembam. Med volivci, ki so danes prepričani, da so podnebne spremembe velika težava, ki jo je nujno reševati, so v veliki večini ravno univerzitetno izobraženi mladi. Če domnevamo, da bodo ti ljudje ohranili današnja prepričanja in gorečnost, bomo takrat doživeli resnični napredek. Zato se strinjam, da imamo zaradi stališč večine mlajših ljudi v tej državi, starih 40 let in manj, veliko razlogov za optimističen pogled na prihodnost. Ti ljudje hočejo večjo socialno varnost, besede socializem ali demokratični socializem jih ne navdajajo s strahom, nad kapitalizmom pa niso preveč navdušeni. Če bi naredili anketo, bi verjetno pokazala, da je med mladimi približno enak delež tistih, ki bi podprli kapitalizem, kot tistih, ki bi se izrekli za demokratični socializem, s čimer mislijo ureditev, ki bi se zgledovala po skandinavski socialni državi. To je velik premik v nazorih, vendar menim, da bo treba še nekaj časa, preden bo dovolj volivcev podpiralo veliki program progresivne politike in ga bomo lahko uresničili.

Članek Lojzeta Javornika je izšel v tiskani izdaji Manager 04.11.2016, št. 213/2016 .