»Določena podjetja bodo morala imenovati posebnega pooblaščenca za varstvo podatkov«

Čas branja: 3 min
13.11.2016  21:12
Ena od najpogostejših napak spletnih prodajnikov in tržnikov po mnenju odvetnika Matije Jamnika je (pogosto neupravičen) strah, ki lahko prodajnike in tržnike ovira pri tem, da bi popolnoma izkoristili podatke, ki so jim na voljo, ali ki bi jih lahko pridobili.
»Določena podjetja bodo morala imenovati posebnega pooblaščenca za varstvo podatkov«
Foto: Milan Simcic

Obveščaj me o novih člankih:  

V dobi digitalne ekonomije le še redki ponudniki lahko preživijo brez spletne prodaje. Kot ima splet svoje posebnosti v primerjavi s klasično prodajo, tako je tudi zakonodaja, ki ureja spletno komunikacijo in prodajo, precej specifična, zato zahteva posebno pozornost. Vpliv, ki ga imajo sodobne tehnologije na zasebnost uporabnikov, namreč generira vedno nova pravila. Leta 2018 se nam tako obeta nova splošna (EU) uredba o varstvu podatkov.

O najpogostejših napakah spletne prodaje, prihajajoči novi splošni uredbi o varstvu podatkov in še marsičem drugem smo se zato pogovarjali z odvetnikom Matijo Jamnikom, ki se pri svojem delu poleg gospodarskega in IT-prava (IT-pogodbe, pravna ureditev spletnega nastopa in komuniciranja, varstvo občutljivih podatkov v digitalnih okoljih) ukvarja tudi z vprašanji medijskega prava in avtorskimi pravicami.

Gospod Jamnik, katere so najpogostejše napake spletnih prodajnikov in tržnikov, s katerimi se srečujete?

Po eni strani (mnogi) mislijo, da je splet še vedno bolj ali manj neregulirano poslovno okolje in zato delajo napake tudi tam, kjer bi bilo najlaže poskrbeti za skladnost – na primer pri navajanju podatkov o podjetju ali pri obveščanju uporabnikov (predvsem potrošnikov) o njihovih specifičnih pravicah pri spletni prodaji (npr. o pravici do odstopa od pogodbe). Po drugi strani pa je, predvsem zaradi pomanjkanja razumevanja področja, ki je dokaj kompleksno, prisotno kar nekaj strahu, predvsem pri zbiranju in obdelavi osebnih podatkov uporabnikov in pri posegih v njihovo zasebnost. Ta pogosto neupravičen strah lahko prodajnike in tržnike ovira pri tem, da bi popolnoma izkoristili podatke, ki so jim na voljo, ali ki bi jih lahko pridobili.

Kakšne so s pravnega vidika ključne posebnosti spletne prodaje v primerjavi z drugimi prodajnimi kanali?

Posebnosti izhajajo iz dejstva, da se kupec in prodajalec ob sklepanju pogodbe ne vidita oziroma nista osebno navzoča, poleg tega pa kupec tudi nima možnosti "v živo" pogledati in preizkusiti artiklov, ki jih kupuje. Zakonodaja ščiti predvsem kupca pred premalo ali slabo premišljenimi odločitvami in pred negotovostjo glede tega, s kom sklepa pogodbo. Druga posebnost izvira iz dejstva, da se infrastruktura, ki omogoča delovanje spletne trgovine ali spletne storitve, vedno pogosteje, vsaj delno, nahaja v oblaku (cloud computing), kar prinaša določene izzive glede zasebnosti uporabnikov in glede ureditve pogodbenega odnosa spletnega trgovca s ponudnikom infrastrukture ali storitev.

Nagradne igre so še vedno zelo priljubljeno orodje pospeševanja prodaje. Ali slovenski organizatorji spletnih nagradnih iger večinoma poznajo pravila igre? Katere so najpogostejše napake spletnih nagradnih iger – in kakšne so sankcije zanje?

Večinoma jih poznajo, se pa pogosto zatakne pri izvedbi. Primer: organizator v pravilih zapiše, da lahko v nagradni igri sodelujejo vsi, ki do nekega dne na njegovi Facebook strani objavijo zapis o tem, zakaj radi uporabljajo njegove proizvode in da bo na koncu igre podelil 10 praktičnih nagrad. Pri tem pa pozabi navesti, kako bo določil 10 nagrajencev: z žrebom, s pomočjo komisije, ki bo izbrala najboljše zapise ali kako drugače. Gre za kršitev, za katero je prepisana globa od 10.000 do 50.000 EUR, ter od 1.000 do 4.000 EUR za odgovorno osebo.

Baze podatkov (potencialnih) kupcev so nekakšen sveti gral marketinga, če govorimo o njihovi uporabi (čudežno, a nedosegljivo). Čeprav so predvsem slabo izkoriščene, pa so prepogosto predvsem narobe izkoriščene. Lahko izpostavite nekaj najpogostejših napak pri zbiranju in nakupu/uporabi podatkov o (potencialnih) kupcih?

V naši praksi opažamo, da je največ zadreg v fazi pridobivanja podatkov od (potencialnih) kupcev. Ker gre skoraj vedno za osebne podatke, je za zakonito zbiranje in nadaljnjo obdelavo (vsaj tistih podatkov, ki niso nujni za izpolnitev pogodbe ali za oblikovanje ponudbe) potrebno soglasje oziroma privolitev posameznika, čigar podatki se zbirajo. Do tu še nekako gre. A zakon kot pogoj za veljavnost soglasja zahteva tudi, da se posameznik lahko seznani z nameni, za katere se bodo njegovi podatki uporabljali. V tem kontekstu je navedba "za lastne potrebe" ali "za tržne analize" žal bistveno premalo. Do težav pride tudi, ko želi podjetje začeti podatke obdelovati za nek drug namen kot za tistega, za katerega so bili prvotno zbrani, pri željah po "izmenjavi" podatkov s partnerskimi podjetji ali podjetji v skupini ipd.

Kaj bo leta 2018 prinesla nova splošna (EU) uredba o varstvu podatkov? Kako se nanjo pripraviti?

Z vidika podjetij predvsem nove zahteve in omejitve, čeprav v primerjavi z obstoječo zakonodajo ne gre ravno za revolucijo. Izrecno se po novem kot osebni podatki določajo lokacijski podatki in podatki, ki identificirajo opremo, s katero uporabnik dostopa do spletnih storitev (IP, MAC naslovi); še strožje so določbe glede razkritja namenov obdelave; uporabniki pridobivajo t.i. pravico do pozabe (uveljavljena že 2014 z razsodbo Sodišča EU v zadevi Google) in pravico do prenosljivosti podatkov; zvišujejo se globe za kršitve (do 4% globalnega letnega prometa); določa se meja 16 let, ko lahko posameznik veljavno poda privolitev za obdelavo itd. Določena podjetja bodo morala imenovati posebnega pooblaščenca za varstvo podatkov, ki bo svetoval upravi v zvezi z vsemi aktivnostmi, ki bodo ali bi lahko imela vpliv na varnost podatkov in na zakonitost njihove obdelave. Pri tem pa ni nujno, da je taka oseba zaposlena v podjetju, lahko je to zunanji strokovnjak, ki s podjetjem sodeluje pogodbeno.

Odvetnik Matija Jamnik bo vodil seminar Pravni vidik spletne prodaje in trženja prek elektronskih sporočil, ki bo potekal 9. decembra na GZS v organizaciji Poslovne akademije Finance.