Svet po brexitu in v pričakovanju trumponomike

Čas branja: 2 min
18.11.2016  10:12
Nova normalnost so kratkoročni načrti, ki se morajo hitro prilagajati
Svet po brexitu in v pričakovanju trumponomike

Leto 2017 me ne skrbi, bolj me leto 2018. Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank in višji član pri Centru za finančne študije

»Ljudje so za brexit in Trumpa glasovali zato, ker so želeli spremembe,« smo iz ust nekdanjega glavnega ekonomista Deutsche Bank Thomasa Mayerjaslišali na 18. Poslovni konferenci Portorož, ki se je v organizaciji ljubljanske ekonomske fakultete in Časnika Finance začela včeraj. Tako izglasovani izstop Velike Britanije iz EU kot zmaga ameriškega poslovneža na predsedniških volitvah sta bila nepričakovana in prinašata politično nestabilnost. Večjih pretresov na trgu pa nista povzročila. Smo se že navadili na vedno novo normalnost? Kako sploh poslovati v takem okolju?

Zakaj je Clintonova izgubila volitve? »Šlo je za upor proti statusu quo oziroma sindrom ABS (anything but status quo),« pravi Mayer. »Izgubila je iz enakega razloga, kot je njen mož zmagal. Zaradi gospodarstva. Ljudje so se po poku balonov počutili neugodno. Enako je v Veliki Britaniji in pri brexitu. Ljudje si želijo sprememb,« pravi Mayer.

Kaj prinaša Trump, kakšna bi lahko bila trumponomika?

»Trump je populist, protekcionist, ksenofob. Po drugi strani pa reformator. Obljublja davčno reformo in trgu je to všeč. Obljublja deregulacijo bančnega sektorja. Reformo socialnih politik,« pravi Mayer. In pričakuje več investicij v infrastrukturo, znižanje davkov, večji dolg države in Fedov dvig obrestnih mer.

Pričakovati je tudi močnejši dolar – če se bodo uresničile protekcionistične politike, ki jih je napovedoval Trump. In tveganja: te politike bi v letu 2017 lahko povzročile kratkotrajno spodbudo gospodarski rasti. »A temu običajno sledi recesija. Bolj kot leto 2017 me skrbi leto 2018,« ocenjuje Mayer.

Kaj pa Evropa?

Naslednje prelomnice za Evropo so decembrski italijanski referendum o ustavnih spremembah, marca volitve na Nizozemskem, maja predsedniške volitve v Franciji in septembra volitve v Nemčiji (več o tem, kaj bo prihodnje leto treslo Evropo, smo pisali tudi v komentarju Vice 2017: skrajni čas, da nehamo počivati).

»Politično tveganje je vedno obstajalo. A dolgoročno se izkaže, da dogajanje na političnem parketu nima tako velikega vpliva, kot pričakujemo, da ga bo imelo,« pa ugotavlja Manfred Puffer, partner v skladu Apollo, ki je od aprila lastnik (zdaj) tretje največje banke pri nas NKBM. Očitno smo se na nenehne spremembe navadili, saj te ne vplivajo na trge tako zelo, kot bi pričakovali.

»V Evropi je zelo mešana slika,« Manfred Puffer vidi gospodarsko aktivnost držav članic. Največja težava je trenutno Italija, v največji negotovosti pa Velika Britanija, v glavnem pa, dodaja, je slika dobra, boljša od napovedi ekonomistov.

»Verjamemo v konkurenčnost,« poudarja Puffer, kar bo postalo še pomembneje v času, ko se globalno gospodarstvo digitalizira.

»Nenehno je treba izboljševati izdelke, in to ob nizkih stroških.« Predvsem zaradi nenehnih in velikih sprememb je treba biti trden in okreten, je prepričan.

Ga skrbi Italija? »Ja, ker potrebuje reforme, tudi zaradi visoke ravni slabih posojil,« je Puffer odgovoril glavnemu govorniku Thomasu Mayerju. Puffer je tudi naklonjen reševanju banke Monte dei Paschi, ki naj bi bila ena od italijanskih bank, ki je v največjih težavah. »Je dobra banka in si zasluži, da preživi,« meni Puffer. Apollo pa te banke ne bi kupil, saj, kot razlaga, ne kupujejo velikih bank.

Članek Petre Sovdat, Tanje Smrekar in Jurija Šimca je izšel v tiskani izdaji 18.11.2016, št. 223/2016 .

Preberite tudi: komentar Jurija Šimca z naslovom Od Trumpa do Cerarja

Sveže novice 2. dne Poslovne konference Portorož 2016 spremljajte na Finance Live