Digitalizacija zahteva tudi klasična poslovna znanja

Čas branja: 3 min
25.11.2016  15:20
Časnik Finance je v partnerstvu s Telekomom Slovenije organiziral izobraževalni dogodek Z digitalizacijo poslovanja do preboja na trgu. Na njem je dr. Christian Poschik iz svetovalnega podjetja Simon-Kucher & Partners med drugim izpostavil aktualna vprašanja v povezavi z digitalizacijo ter osrednja področja, ki jih mora digitalna transformacija podjetja nagovoriti. V Sloveniji po poti digitalizacije odločno in že povsem konkretno stopa Telekom Slovenije, prednosti digitalizacije pa so že spoznali tudi v Pomurskih mlekarnah.
Digitalizacija zahteva tudi klasična poslovna znanja
Foto: Jernej Lasic

Digitalizacija (poslovanja), digitalna preobrazba, četrta industrijska revolucija, internet stvari ... so »brenčalke«, ki že zadnji dve leti zaznamujejo mnoge dogodke v Sloveniji. Razumljivo, saj gre za po prevladujočem mnenju za ero, ki se bo zgodila z nami ali brez nas, zato je bolje, da smo nanjo pripravljeni. Hkrati pa si Slovenija želi postati zelena referenčna država v digitalni Evropi. Toda ali digitalno transformacijo res razumemo in smo nanjo že pripravljeni? Dosedanje raziskave odgovarjajo s precej odločnim Ne.

24. novembra je tako v Ljubljani potekal brezplačni dogodek z naslovom Z digitalizacijo poslovanja do preboja na trgu, ki jo je organiziral časnik Finance v partnerstvu s Telekomom Slovenije. Osrednji pečat dogodka je pripadel dr. Christianu Poschiku, višjemu svetovalcu v svetovalnem podjetju Simon-Kucher & Partners, ki velja za uglednega strokovnjaka na področjih B2C in B2B kot tudi na področjih upravljanja in preobrazbe globalnih organizacijskih struktur. Poschik je med nekaj osrednjimi vprašanji, ki so trenutno prisotna v zvezi z digitalizacijo, izpostavil model ponudbe 2020, ki omogoča digitalni življenjski stil, uskladitev cene in vrednosti s ponudbo novih portfeljev pa tudi, kako prejeti plačilo za vse doslej brezplačne storitve. Kot osrednje teme, ki jih mora digitalna preobrazba podjetja nagovoriti, je nanizal strategijo, ponudbo in cenovni model, komunikacijo oz. znamčenje, prodajo/marketing oz. prodajno učinkovitost ter upravljanje z vrednostjo potrošnikov (en. Customer value management). Predstavil je nekaj nedavnih aktivnosti industrije telekomunikacije in medijev, povezanih z digitalizacijo, ter podal nekaj notranjih vpogledov v najboljše prakse digitalnih šampionov.

Digitalizacije potrebuje klasična poslovna znanja

Poudaril je, da digitalizacija še vedno potrebuje klasične poslovne prakse oziroma znanja (opredelitev ciljev, analiza trga, segmentacija, alociranje sredstev) ter izpostavil njeno fleksibilnost in prednost individualizacije ponudbe: »Digitalizacija s pomočjo moderne programske opreme omogoča, da ustvarjamo in prilagajamo ponudbo vsak dan.« In tudi tako ugotovimo, kaj najbolje deluje.

Kako pripraviti digitalno strategijo?

Dr. Christian Poschik je podal tudi nekaj nasvetov za opredelitev digitalne strategije. Po njegovem mnenju mora odgovoriti na tri ključna vprašanja. S področja digitalnih izkušenj je to vprašanje, kako »digitalno« razume potrošnik. Kaj potrošniki res potrebujejo/si želijo, kako se to med posameznimi segmenti razlikuje, kako dojemajo svojo trenutno digitalno izkušnjo ... Drugo vprašanje zadeva digitalno ekonomiko: Kako zaslužiti? Nenazadnje pa moramo seveda nagovoriti tudi področje digitalne izvedbe: Kdaj in kako naj se zgodi?

Digitalizacija terenskega dela v Pomurskih mlekarnah

Na dogodku je Majda Drame iz podjetja I-rose predstavila povsem konkreten primer prednosti, ki jih digitalizacija poslovanja prinaša. V podjetju namreč v sodelovanju s Telekomom Slovenije ponujajo mobilno storitveno platformo, produkt, namenjen terenskemu delu, ki je že izboljšal poslovanje Pomurskih mlekarn. »Lani so se v Pomurskih mlekarnah soočali s poslovnimi težavi in se zavedli, da bo potrebno spremeniti način dela na terenu, uvesti digitalizacijo na terenu«, je povedala Majda Drame. Imeli so namreč  nepregleden sistem vodenja zalog, sljedljivosti terenskih procesov ni bilo, primanjkovalo je podatkov na terenu, dostopni resursi pa so bili neizkoriščeni. Z mobilno storitveno platformo so težave odpravili. Kot je Majda Drame še izpostavila, vendarle ni šlo povsem gladko: »Mobilno storitveno platformo smo razvili kot uporabniku prijazno rešitev, ki ne zahteva večjega izobraževanja. Zna jo uporabljati vsak, ki zna uporabljati pametni telefon. A vendar prvi vtis ni bil najboljši, saj je šlo za nov način dela.« Potrebovali so nekaj mesecev privajanja, danes težav pri uporabi ni, rezultati pa so tu: preglednost in sledljivost terenskih procesov, potrebni podatki na dosegu rok, uvedba sistema mobilne prodaje, učinkovit sistem vodenja zalog, takojšnji prihranki, nižja stopnja zalog.

Kaj, poleg elektrike, bo še ponudil Telekom Slovenije?

Dogodek se je zaključil s pogovorom direktorja in glavnega urednika Časnika Finance Petra Frankla z Rokom Libnikom, vodjo B2B IKT transformacije v Telekomu Slovenije, ter direktorico prodaje v Microsoftu Petro Wagner. Kot je izpostavil Libnik, so v Telekomu Slovenije grožnjo pasivnega odziva na realnost digitalizacije sveta, zaznali zelo resno: »Zato že več kot eno leto intenzivno izvajamo projekt transformacije. Zaenkrat nam dobro uspeva in bomo z aktivnostmi seveda nadaljevali, poleg tega pa želimo pri transformaciji pomagati tudi svojim poslovnim uporabnikom.« Telekom Slovenije namreč sledi številnim evropskim in svetovnim operatarjem, ki so že vstopili na področja energije, finančnih storitev, zavarovanja, pametnih mest ... in je kot ponudnik elektrike že postal konkurent Petrolu. »Veliko delamo na medicini, finančnih storitvah«, je nadaljne korake previdno napovedal Libnik. Da so to vsekakor zanimivi koraki, potrjuje tudi razmišljanje Wagnerjeve o izredno hitrih spremembah: »Kje se vidim čez nekaj let, to je zelo težko reči, ker so spremembe tako hitre. Razvoj podjetja pa bo vsekakor šel v smeri vizije opolnomočiti vsakega posameznika s tehnologijo.«