V Eko skladu je denarja dovolj

Čas branja: 2 min
09.12.2016  09:02
Javni pozivi Eko sklada so oblikovani tako, da veljajo do porabe sredstev, v skladu pa poskrbijo, da ob zaprtju starega poziva objavijo v istem uradnem listu tudi novega, je na nedavnem Okoljskem srečanju povedal direktor Eko sklada Hinko Šolinc.
V Eko skladu je denarja dovolj
»V večstanovanjskih stavbah naj vam ne bo žal denarja za najem svetovalca, ki bo povedal, kaj narediti pri energetski prenovi.« Hinko Šolinc, direktor Eko sklada, na Okoljskem srečanju Financ

Eko sklad spodbuja različne okoljske naložbe z ugodnimi posojili, subvencijami in svetovanjem.

Vir sredstev za odobravanje posojil je sklad namenskega premoženja, ki je bil pred dobrimi 20 leti oblikovan s kupnino od prodaje družbenih podjetij. Če je potrebno, se v Eko skladu tudi zadolžijo.

Pri subvencijah sta vira dva. Eden je prispevek za povečanje energetske učinkovitosti, plačujejo ga vsi porabniki energije: elek­trike, plina, daljinske toplote, bencina, dizla in drugih energentov. Drugi vir je podnebni sklad, to je proračunski denar na okoljskem ministrstvu, sredstva pa izvirajo iz prodaje pravic do emisijskih kuponov.

Sklad dodeljuje sredstva prek javnih pozivov in razpisov. Javni poziv je odprt, dokler ne objavijo zaključka. Posojilo ali subvencijo lahko dobijo vsi, ki oddajo vlogo in izpolnjujejo pogoje. Pri javnih razpisih velja rok za oddajo vlog, ki jih na skladu točkujejo. Če je sredstev premalo, izločijo tiste, ki dobijo manj točk. Eko sklad uporablja skoraj izključno javne pozive.

Posojila za okoljske naložbe

Posojila so namenjena za okoljske naložbe fizičnih in pravnih oseb, lokalnih skupnosti in za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb sploš­nega družbenega pomena. Podrobnosti so predstavljene na spletnih straneh Eko sklada in v predstavitvi na spletni strani Okoljskega srečanja.

Kaj se šteje za okoljsko naložbo? Naložbe za zmanjševanje izpustov in onesnaževanje zraka, naložbe v gospodarjenje z odpadki, v varstvo voda in za učinkovito rabo vode, v odvajanje odpadnih voda in oskrbo s pitno vodo ter začetne naložbe v okoljske tehnologije.

Osem pozivov za subvencije

Kateri javni pozivi za subvencije so odprti? Fizične osebe lahko dobijo 15,8 milijona evrov kot nepovratna sredstva za nove naložbe v rabo obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb, deset milijonov evrov za starejše večstanovanjske stavbe in 700 tisoč evrov za nakup električnih vozil. Socialno šibkim je namenjen milijon za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva.

Občinam je namenjenih šest milijonov evrov za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena in 1,8 milijona evrov za nakup novih plinskih vozil za javni potniški promet. Pravne osebe pa lahko dobijo dva milijona evrov za nakup električnih vozil. Ministrstvu za obrambo je namenjenih 500 tisoč evrov za energetsko prenovo stavb.

Denarja je dovolj in ga ne bo zmanjkalo, je zagotovil Šolinc. Pozivi so bili pred leti, ko je denarja manjkalo, oblikovani tako, da so veljali do konca leta. Zdaj so oblikovani tako, da veljajo do porabe sredstev, v skladu pa poskrbijo, da ob zaprtju starega poziva objavijo v istem uradnem listu tudi novega. V novih pozivih lahko pride do manjših sprememb, na primer zaradi spremembe zakonodaje, vendar to poziva ne spreminja bistveno.

Praktični napotki

Ob vprašanjih poslušalcev je direktor Eko sklada nanizal še nekaj povsem praktičnih napotkov:

  • Oseba, ki ni po poklicu gradbeni inženir in tudi ne dela kot gradbenik, ne more pričakovati, da bo v treh mesecih opravila več ukrepov energetske obnove enostanovanjske stavbe in ob tem še prenovila na primer kopalnico in uskladila številne obrtnike.
  • Celostna energetska prenova stanovanjskega bloka naenkrat ni možna; okna namreč zamenja vsak stanovalec, kadar hoče. V Sloveniji ni bloka, ki bi bil starejši od 20 let in bi imel vsa okna enaka, povsod je vsaj kdo zamenjal kakšno okno.
  • »V večstanovanjskih stavbah naj vam ne bo žal denarja za najem svetovalca, ki bo povedal, kaj narediti pri energetski prenovi. To je bolje kot opraviti nekatere ukrepe 'na približno',« je poslušalcem Okoljskega srečanja zatrdil Šolinc.

Več iz teme: