Energetski pregledi: Ker so za velike obvezni, se bodo podražili

Čas branja: 2 min
09.12.2016  09:06  Dopolnjeno: 09.12.2016 09:09
Velike gospodarske družbe morajo v skladu z evropsko direktivo do konca leta 2017 opraviti energetski pregled. Kakšne bodo posledice?
Energetski pregledi: Ker so za velike obvezni, se bodo podražili
Pri okrogli mizi o energetskih pregledih so na novembrskem Okoljskem srečanju Financ sodelovali (z leve): Mirko Marinčič, predstavnik družbe GGE, Andreja Belavić Benedik z ministrstva za infrastrukturo, voditelj pogovora Boris Sučić z Instituta Jožefa Stefana, Jani Uranič iz podjetja XELLA porobeton SI in Bogomil Kandus iz družbe Enekom.
Foto: Borut Hocevar

Pravilnik o metodologiji, kako izvajati energetski pregled, zavezuje velike gospodarske družbe, da opravijo energetski pregled vsaka štiri leta, je povedala Andreja Belavić Benedik z ministrstva za infrastrukturo ob okrogli mizi na nedavnem Okoljskem srečanju časnika Finance.

»Pravilnik o energetskih pregledih je namenjen tudi malim in srednjim podjetjem, obvezno pa jih bodo morale opravljati samo velike gospodarske družbe. Prvi energetski pregled bodo morale opraviti do konca leta 2017. Upamo, da to ne bo samo obveznost, ampak bodo gospodarske družbe izvedle tudi ukrepe, ki jih bo priporočil izvajalec pregleda. Ni smiselno opraviti energetski pregled samo zaradi zahteve zakonodajalca, to bi bil za podjetje samo strošek,« je povedala Belavić Benedikova.

Sankcije za slabe preglede

»Pomembno je, da je energetski pregled dober. Če je opravljen strokovno, se je treba predlaganih ukrepov držati in rezultat je tu. Če si še malo samoiniciativen, je uspeh zagotovljen. Zares dober energetski pregled se povrne prej kot v enem letu,« je dodal izkušnjo Jani Uranič iz družbe XELLA porobeton SI.

»Zoper podjetje, ki bo izvedlo pregled v nasprotju s pravilnikom, je predpisana sankcija,« je nadaljevala predstavnica infrastrukturnega ministrstva. Kako bodo ugotovili, da pregled ni bil opravljen pravilno? »Če bo podjetje zadovoljno s pregledom, bomo lahko ugotavljali kakovost opravljenega pregleda z naključnimi pregledi inšpektorjev, ki jih bo treba usposobiti, da bodo znali oceniti, kdaj je energetski pregled dobro opravljen. Če naročnik pregleda ne bo zadovoljen, bo lahko naredil prijavo. Agencija za energijo pa bo nadzirala, ali so velike gospodarske družbe, za katere je obvezen, pregled v resnici opravile.«

Za 80 odstotkov rabe energije je odgovorno 120 podjetij v Sloveniji; to je naša posebnost, je povedal voditelj okrogle mize Boris Sučić z Instituta Jožefa Stefana.

Energetsko stanje v podjetjih je kompleksno

»Pri poslovanju z velikimi porabniki je pomembna visoka stopnja zaupanja in odgovornosti,« je kot predstavnik podjetja GGE povedal Mirko Marinčič iz solastnice GGE Energetike Ljubljana in nadaljeval: »Zaupanje med naročnikom in izvajalcem je temelj za uspešnost energetskega pregleda. Pri izvedbi ukrepov pa je ključno tveganje. Pri energetskem pogodbeništvu naročnik prenese tveganje na izvajalca. S tem je razbremenjen dela odgovornosti za izvedbo ukrepov. Stanje v energetiki v podjetju je postalo z vsemi meritvami zelo kompleksno, en ukrep vpliva na drugega. Nujno je, da so podjetja, ki izvajajo energetske storitve, naročniku pregleda v pomoč pri izvedbi ukrepov.«

Napoved: kakovost pregledov bo upadla

»Za izvajalce energetskih pregledov ni določeno kako posebno izobraževanje. Evropska direktiva dopušča, da se v vsaki državi članici sami odločijo, ali bodo izvajalce certificirali. Z obveznimi energetskimi pregledi pri nas zamujamo, po direktivi bi jih velike gospodarske družbe morali opraviti do decembra 2015, zato se nismo odločili za certificiranje izvajalcev. Če bo ugotovljeno, da kakovost energetskih pregledov ne bo dovolj visoka, bo treba razmisliti tudi o licenciranju,« je povedala Belavić Benedikova.

»Prihodnje leto se bo ob takšni konkurenci povečalo povpraševanje, zato se bo cena energetskih pregledov malo dvignila, kakovost pa malo poslabšala. V tako kratkem času ne bo mogoče opraviti kakovostnih meritev, na podlagi katerih lahko predvidimo izvedbo ukrepov,« pa je napovedal Marinčič.

Subvencije za energetske preglede

»Energetska direktiva določa, kako se izvaja energetski pregled, ne predpisuje pa, da mora biti izvajalec energetskega pregleda zunanja organizacija. Multinacionalke imajo svoje skupine, ki izvajajo notranje energetske preglede. V Sloveniji bo morda kakšno večje podjetje tudi imelo takšno skupino, vendar pa bodo notranji energetski pregledi v Sloveniji bolj redki. Ni dovolj samo strokovno znanje, treba je imeti tudi primerne baze podatkov, ki omogočajo primerjave,« je ocenil direktor Enekoma Bogomil Kandus.

»Upam, da bo Eko sklad še letos objavil subvencije za energetske preglede, opravljene v skladu s pravilnikom, za mala in srednja podjetja,« pa je napovedal direktor Eko sklada Hinko Šolinc.

Članek je izšel v tiskani izdaji 07.12.2016, št. 236/2016 .