Največji izziv so razkritja

Čas branja: 2 min
12.01.2017  12:41
Po mnenju pooblaščene revizorke Simone Korošec Lavrič bo prehod na MSRP marsikateri družbi predstavljal velik izziv, zato ga ne smemo podcenjevati. »Morda bo potrebno prilagoditi tudi informacijski sistem«, opozarja.
Največji izziv so razkritja

Velike družbe, ki so v preteklosti pripravljale skupinske računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS), morajo izvesti popoln prehod na mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), z upoštevanjem vseh standardov MSRP, ki pridejo za posamezno skupino v poštev, kar vključuje tudi vsa razkritja. O razlikah med standardi in izzivih, ki jih sprememba prinaša, smo se pogovarjali s Simono Korošec Lavrič, pooblaščeno revizorko z večletnimi izkušnjami iz revidiranja velikih gospodarskih družb.

Ga. Korošec Lavrič, zakaj  je prehod na MSRP zahtevna naloga in kako se lahko nanj kar najbolje pripravimo?

Na prvi pogled se to morda ne zdi nič posebnega, vendar menim, da bo to marsikateri družbi predstavljalo velik izziv in zato tega ne smemo podcenjevati. Žal ne bo šlo tako, da bomo za vzorec enostavno uporabili računovodske izkaze preteklega leta, dodali podatke in razkritja za tekoče leto ter preprosto namesto skladnosti s SRS pisali o skladnosti z MSRP. Treba je razmisliti kar precej zadev in se tega lotiti sistematično, saj je že sam koncept računovodskih izkazov (oziroma računovodskega poročila) drugačen, kot smo ga večinoma vajeni pri SRS.  Osebno vidim največji izziv pri obsežnih dodatnih razkritjih, ki jih zahtevajo MSRP, saj je tudi ob prvi uporabi potrebno upoštevati vse MSRP v celoti. Poleg običajnih standardov pa je v primeru prve uporabe treba upoštevati tudi MSRP 1, ki je poseben standard, ki ureja prehod na MSRP in ima specifične zahteve. Tako bo treba na primer v samih bilančnih shemah in v razkritjih prikazati podatke na tri datume in sicer 1.1.2015 (otvoritvena stanja), 31.12.2015 (primerjalni podatki po novem) in 31.12.2016. Zaradi tega je pomembno, da se čimprej seznanimo, katera dodatna razkritja bodo potrebna in katere podatke bomo potrebovali, da bomo zagotovili vsem zahtevam standardov. Med drugim je treba pripraviti tudi ustrezne pravilnike o računovodstvu in navodila odvisnim družbam.

Katere so ključne razlike med SRS in MSRP?

V tem primeru moramo primerjati SRS, ki so veljali za leto 2015, ter MSRP, ki veljajo za leto 2016. Kot sem že omenila bo največja razlika najprej v konceptu samega računovodskega poročila, kar pomeni drugačno strukturo poglavij in dodatna poglavja (na primer razkrivanje finančnih tveganj, razkrivanje poštene vrednosti itd.), in seveda tudi v obsegu obveznih razkritij, ki bodo morala biti predstavljena na tri datume. Po novem tudi oblika bilančnih shem, ki jo predpisuje ZGD ne velja, če so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z MSRP, kot je to veljalo v preteklosti. Glede samih rezultatov poslovanja ne pričakujem, da bi bilo veliko razlik pri samem prehodu, vendar pa do nekaterih lahko vseeno pride. Takšen primer so na primer stroški izposojanja, če v skladu s SRS niso bili usredstveni, saj MSRP zahtevajo njihovo usredstvenje.

Zakaj so ravno razkritja največji izziv pri pripravi letnega poročila za leto 2016?

Dejstvo je, da so razkritja po MSRP obsežnejša, kot smo jih bili vajeni pri SRS. Ob prvem prehodu moramo upoštevati še specifična dodatna razkritja, ki jih zahteva MSRP 1.   Pri tem lahko pride do težav z razpoložljivostjo kakovostnih podatkov za pretekla leta, ko teh podatkov nismo pripravljali. Morda bo potrebno prilagoditi tudi informacijski sistem. Zelo velik izziv bo po mojem mnenju tudi pravočasno dobiti kvalitetne podatke, ki jih potrebujemo, od odvisnih družb.

Simona Korošec Lavrič bo vodila tudi seminar z naslovom Prva priprava konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2016 po MSRP, ki bo potekal 26. januarja letos v organizaciji Akademije Finance.

Oglejte si tudi video pogovor z njo:

 

Več iz teme: