Pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2016 se bomo precej ukvarjali s prehodi

Čas branja: 2 min
13.01.2017  10:31  Dopolnjeno: 13.01.2017 10:32
Vmesna rešitev, ker spremenjeni mednarodni standardi revidiranja še niso prevedeni v slovenski jezik in zato ne morejo veljati
Pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2016 se bomo precej ukvarjali s prehodi
Foto: Shenki

Pred seminarjem Vplivi novosti na razkritja v letnem poročilu 2016: razkritja bilanc, tveganj in analize poslovanja, ki ga 31. januarja organizira Akademija Finance, smo za kratek komentar prosili vodji seminarja, pooblaščeni revizorki Simono Korošec Lavrič in Marušo Hauptman. Spremembe računovodske direktive, novosti zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Slovenskih in Mednarodnih računovodskih standardov (SRS in MRS/MSRP) namreč korenito posegajo v računovodske izkaze in razkritja v računovodskem delu letnih poročil za leto 2016. Računovodski podatki in informacije vplivajo tudi na vsebino analize poslovanja in razkritja o tveganjih v poslovnem poročilu.

Prehod na MSRP, novi SRS, spremembe pri revizorjevem poročanju ...

Kot poudarja Simona Korošec Lavrič, je pomembna novost pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2016 obvezna uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja za družbe, ki so v skladu z ZGD zavezane k pripravi konsolidiraniih računovodskih izkazov. "Zato bodo morale velike družbe, ki so v preteklosti pripravljale konsolidirane računovodske izkaze v skladu s SRS narediti prehod na MSRP z upoštevanjem vseh MSRP, vključno z MSRP 1, ki ima posebne zahteve ter vsemi potrebnimi razkritji.  Prav tako za leto 2016 prvič veljajo novi Slovenski računovodski standardi, kar pomeni, da bodo morale družbe, ki uporabljajo SRS prav tako narediti prehod na nove SRS. Tako, da se bomo pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2016 precej ukvarjali s prehodi."

Korošec Lavričeva dodaja, da poleg novosti na računovodskem področju prihaja do sprememb tudi pri revizorjevem poročanju, saj so se spremenili mednarodni standardi revidiranja, ki predpisujejo drugačno obliko in vsebino revizorjevega poročila za javne družbe in ostale družbe. Ker je revizorjevo poročilo vključeno v letno poročilo družbe, bo to lahko sprožilo dodatna vprašanja pri uporabnikih letnega poročila. Ob tem pa izpostavlja: »V Sloveniji se je zadeva sicer nekoliko zapletla, saj spremenjeni mednarodni standardi revidiranja še niso prevedeni v slovenski jezik in zato ne morejo veljati, tako da se je zaenkrat našla neka vmesna rešitev.«

Analiza poslovanja, ki daje uporabniku vse več informacij

Računovodski podatki in informacije vplivajo tudi na vsebino analize poslovanja , kar pa je precej širok pojem, ki ga ni mogoče enoznačno definirati, poudarja Maruša Hauptman:  »V praksi ga največkrat razumemo kot analizo nekega podjetja s poudarkom na analizi prodaje, stroškov, likvidnostnega položaja, ključnih kazalnikov in obvladovanju tveganj. Verjetno prav zaradi širokega pojma tudi sam ZGD-1, ki sicer v zvezi s tem zahteva določena razkritja v letnem poročilu, nima bolj natančnih določil. Zato so na tem področju podjetja tista, ki sama določijo obseg, vsebino in globino razkritij in poleg finančnega vidika čedalje bolj upoštevajo tudi trajnostni vidik. Čeprav na področju zakonodaje in računovodskih standardov, ki regulirajo obvezna razkritja v letnih poročilih večine podjetij, v zadnjem letu ni bilo bistvenih novosti, podjetja sama stremijo k takšni analizi, ki daje uporabniku čedalje več informacij o finančnem položaju, položaju zaposlenih ter poziciji podjetja v okolju in do okolja. Zdi se mi prav, da o tem govorimo in skušamo dobro prakso prenesti na čim več podjetij.«