Oblike dela in izplačil fizičnim osebam

Čas branja: 3 min
16.01.2017  12:15
Nekaj ključnih točk po izboru Urške Trobej, direktorice Računovodskega izobraževalnega središča
Oblike dela in izplačil fizičnim osebam
Foto: maurusone

Poznavanje posameznih vrst dela in dohodkov je pomembno z vidika davčne obravnave, z vidika povračil in prejemkov fizičnih oseb ter z vidika vključitve v obvezna socialna zavarovanja in obračuna prispevkov. V praksi se namreč pogosto znajdemo v situaciji, ko moramo za neko delo angažirati zaposlene ali zunanje sodelavce, zaposlenim ali zunanjim delavcem moramo izplačati dohodek, nagrado, odpravnino in  povračila v zvezi z opravljenim delom. Na to vselej aktualno tematiko odgovarja februarski seminar Akademije Financ z naslovom Katere so možne oblike dela in izplačila fizičnim osebam, ki ga bo vodila Urška Trobej, direktorica podjetja Računovodsko izobraževalno središče. Prosili smo jo, da že pred seminarjem za portal Akademije Finance izpostavi nekaj ključnih točk s tega področja.

Pomen z vidika obdavčitve in obračuna prispevkov

Razlikovanje med posameznimi oblikami  del in izplačil je pomembno z vidika obdavčitve in obračuna prispevkov za socialno varnost. Prav tako je obračun prispevkov za socialno varnost odvisen od statusa prejemnika dohodka: upokojenec, zaposleni, nezaposleni ipd.

Aktivni in pasivni dohodki

Z vsebinskega vidika lahko dohodke fizičnih oseb v grobem razdelimo v dve veliki skupini:  aktivni dohodki in pasivni dohodki. Z davčnega vidka so prvi obdavčeni kot dohodki iz zaposlitve, drugi pa so dohodki iz prenosa premoženjskih pravic.

Upoštevajmo naravo dela

Delo se lahko opravlja na osnovi različnih pravnih podlag, pri tem pa je potrebno upoštevati dejansko naravo dela. Delo se lahko opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodb civilnega prava, začasnega in občasnega dela upokojencev, študentskega dela. Pogodba o zaposlitvi mora imeti vse elemente delovnega razmerja, medtem ko delo na podlagi civilnih pogodb ne sme imeti elementov delovnega razmerja, razen če tako določa zakon.

Osnova za izračun prispevkov je lahko drugačna

Davčna zakonodaja - Zakon o dohodnini  med dohodke iz zaposlitve uvršča dohodke iz delovnega razmerja in dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, medtem ko Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za obračun prispevkov za socialno varnost  delovno razmerje smatra kot pravno razmerje, ki nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi.  To pomeni, da je v praksi  lahko osnova za izračun prispevkov drugačna od davčne osnove za opravljeno delo.

Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako odvisno pogodbeno razmerje

Dohodki  iz zaposlitve ne vključujejo zgolj delovno razmerje, ampak tudi vsako odvisno pogodbeno razmerje – npr. podjemna pogodba, avtorska pogodba. Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

2 različna položaja z vidika prispevkov za socialno varnost

Osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja (npr. avtorske, podjemne pogodbe ipd.) nastopajo od 1. 1. 2014 v dveh različnih položajih z vidika prispevkov za socialno varnost (zavarovane po 20. ali 18 čl. ZPIZ-2), saj ZPIZ -2  tovrstno delo opredeljuje kot delo na podlagi drugih pogodb in ne v okviru pogodbe o zaposlitvi. Osnova za prispevke je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek. Delavec, ki opravlja delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, mora izplačevalcu sporočiti podatke, na podlagi katerih se ugotovi izpolnjevanje pogojev za zavarovanje.

Povračilo stroškov

Pomembna je tudi opredelitev dohodka z davčnega vidika in ZPIZ-2 glede obravnave povračil stroškov v zvezi z opravljanjem dela.

Zavezanec je delodajalec

V primeru sklepanja pogodb civilnega prava mora delodajalec pred začetkom opravljanja dela s posameznikom skleniti pisno pogodbo ter ga prijaviti v obvezna socialna zavarovanja. Zavezanec za prijavo in plačilo je delodajalec.

Zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen

Za poškodbe pri delu in poklicno bolezen morajo biti zavarovane osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, obvezna je prijava z obrazcem M12 preko portala e-Vem.

Glavni ali drugi delodajalec

Pri izplačilu dohodkov fizičnim osebam je davčna osnova odvisna od tega, ali dohodek izplača glavni ali drugi delodajalec.

V praksi se nekateri dohodki fizičnih oseb (npr. regres) izplačajo za več mesecev in so obdavčeni s povprečno dohodninsko stopnjo, pri tem pa je dohodninska stopnja odvisna  tudi od izplačevalca dohodka: glavni ali drugi.

Določitev meril za dohodke na podlagi poslovne uspešnosti delodajalca

Nekateri dohodki fizičnih oseb (zaposlenih) so odvisni tudi od poslovne uspešnosti izplačevalca dohodka, za katere je potrebno določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca.

Potrebno je upoštevati ugodnejše določbe

Pri izplačilih enkratnih dohodkov fizičnim osebam  (npr. odpravnine) je potrebno upoštevati tiste določbe zakona ali kolektivne pogodbe, ki so za delavca ugodnejše.

Bonitete niso darila

Med dohodke iz delovnega razmerja (zaposlitve) spadajo tudi bonitete, ki pomenijo dohodek, dan v naravi in ne v denarju ter porabljen za zasebno potrošnjo fizične osebe. V praksi se pojem bonitete lahko napačno enači s pojmom daril, ki jih davčna zakonodaja uvršča med druge dohodke, ne med dohodke iz zaposlitve. Zato se tudi z vidika obdavčitve darila obravnavajo drugače, pomembna je predvsem vrednost darila in razmerje med iplačevalcem in prejemnikom darila.

Povračilo stroškov v zvezi z delom se ne všteva v davčno osnovo

Pri povračilih stroškov v zvezi z delom morajo delodajalci zadostiti Zakonu o delovnih razmerjih , kolektivnim pogodbam ter davčni Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.