Skoraj 2000 glasov za Energetske nagrade

Čas branja: 2 min
03.04.2017  09:46  Dopolnjeno: 03.04.2017 09:56
Najboljši energetski projekti bodo nagrado prejeli na konferenci Dnevi energetikov. Nagrajence ste s spletnim glasovanjem že izbrali bralci Financ, svoje nagrajence pa izbira tudi strokovna komisija.
Skoraj 2000 glasov za Energetske nagrade
Lani so bili prejemniki energetskih nagrad po izboru bralcev Intersparova trgovina v Cityparku, zasebni neprofitni zavod Vitra in Šolski center Velenje. Nagrade po izboru strokovne žirije pa so prejeli AquafilSLO, Goodyear Dunlop Sava Tires in občina Škofja Loka. Nagrade smo podelili v treh kategorijah, nagrajenci pa niso našteti v enakem vrstnem redu, kot so na fotografiji. (Foto: Jernej Lasič)

Na tradicionalni konferenci Dnevi energetikov bomo tudi tokrat nagradili najboljše energetske projekte. V vsaki kategoriji bosta dva nagrajenca: eden po izboru komisije in drugi po izboru bralcev Financ. Med 15 prijavami na razpis za letošnje energetske nagrade je strokovna komisija izbrala po štiri projekte v dveh kategorijah. Na spletni strani Dnevov energetikov so objavljene videopredstavitve projektov finalistov kategorije promocijski projekt URE/OVE ter kategorije energetsko učinkovit projekt, ki jih v nadaljevanju tudi povzemamo.

1. Kategorija energetsko učinkovit projekt

V kategorijo so vključeni tudi projekti za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Podjetje Dulc je vgradilo sistem Solinterra na stavbi šole novogoriškega centra MIC. Tehnologijo so prvič uporabili pri velikem javnem objektu, med drugim pa vključuje cevi, položene na zunanji del sten, aktivno betonsko jedro v medetažnih ploščah, ki ga ogrevajo in ohlajajo, ter zalogovnik za shranjevanje energije.

V Palomi so zamenjali sušilno kapo papirnega stroja in pripadajoči sistem za rekuperacijo vročega zraka. Vrednost naložbe je bila 611 tisoč evrov. Povrnila se bo v dobrih dveh letih, prihranek namreč znaša 296 tisoč evrov na leto. Pri letni proizvodnji 13 tisoč ton papirja so izpust ogljikovega dioksida zmanjšali za 1.966 ton na leto.

S projektom Avant2Go uvajajo v podjetju Avantcar souporabo vozil po načelih delitvene ekonomije in širijo uporabo električnih vozil. Gradijo tudi sistem povezanih polnilnih postaj, postavili pa so tudi sončno elektrarno, s katero polnijo vozila. Doslej so vključili 64 vozil, do konca leta jih bo med 150 in 200. Projekt je rezultat slovenskega znanja, ima pa tudi ozaveščevalno vrednost.

V večstanovanjski stavbi v Kranju so učinkovito prenovili razsvetljavo, pri prenovi so sodelovali tudi dijaki programa elektroenergetike v Šolskem centru Kranj. Prihranek znaša 2.766,7 kilovatne ure na leto, izpuste toplogrednih plinov pa so zmanjšali za 1.356 kilogramov na leto. Z zamenjavo so dosegli priporočeno vrednost osvetljenosti stopnišča.

V Borzenu, operaterju trga z elektriko, so v sodelovanju z RTV Slovenija pripravili serijo 15 izobraževalnih oddaj o trajnostni energiji. V oddajah o učinkoviti rabi energije (URE) in obnovljivih virih energije (OVE) so predstavili ključna dejstva in dobre prakse v Sloveniji in tujini. Oddaje so dolge od pet do deset minut, skupaj jih je 15, naslov pa je Eko utrinki.

Društvo CIPRA je v okviru projekta trajnostna mobilnost v praksi izvedlo več dogodkov: kolesarski zajtrk, sprehod Jane's walk, ekskurzijo v italijanski Bolzano, posneli so dokumentarno-promocijski film, za učitelje in predstavnike občin so izvedli vrsto seminarjev, pripravili so konferenco o izzivih v občinah, izdali pa so tudi zbornik Trajnostna mobilnost v praksi.

Snovalci projekta En-lite so se organizirali v obliki neprofitnega društva. Pripravili so več izobraževalnih gradiv in v povezavi z njimi organizirali dogodke. Med drugim so izdali knjigo Trajnostna energija – brez razgretega ozračja, priročnik Energetska pismenost, izdelali so globalni energetsko-podnebni kalkulator, izdali pa so tudi knjižico intervjujev Energija in mi – pogovori s strokovnjaki.

V podjetju Lesoteka hiše so postavili prvi leseni vrtec na Koroškem, slovenjgraški Leseni škrat. Vrtec je energijsko varčen, do okolja prijazna pa je bila tudi gradnja. Vrtec je postavljen v javno-zasebnem partnerstvu med GG Slovenj Gradec in slovenjgraško mestno občino. Gradili so ga štiri mesece, zanj so dobili arhitekturno oziroma oblikovalsko nagrado lesena ikona.