Canevari: "Za stavbni sektor, ki porabi 40% evropske energije, predlagamo nova pravila"

Čas branja: 1 min
11.04.2017  15:05
Na Dnevih energetikov je predstavnica Evropske komisije Claudia Canevari predstavila sveženj 'Čista energija za vse Evropejce', ki bo pomagal Evropi, da ostane konkurenčna na svetovnih trgih energije, da udejanji pariški sporazum in zagotovi ustreznost evropskega energetskega trga za ta namen.
Canevari:
Claudia Canevari, namestnica vodje Direktorata za energetsko učinkovitost, Evropska komisija
Foto: Jernej Lasic

Obveščaj me o novih člankih:  

19. Dnevi energetikov, osrednji slovenski energetski dogodek, se je začel s Claudijo Canevari, namestnico vodje Direktorata za energetsko učinkovitost pri Evropski komisij, in z novembra lani predstavljenim energetsko-podnebnim svežnjem nove energetske zakonodaje »Čista energija za vse Evropejce«. Z obsežnostjo tematike in več kot 1000 stranmi predlogov je to največji zakonodajni sveženj, ki ga je kdaj koli predstavila Evropska komisija. Sveženj obravnava ključne prednostne naloge, kot so navedene v okvirni strategiji energetske unije:

  • Spodbudil bo naložbe v energetski sektor, ker bo zagotovil pogoje in spodbude za vlaganja v pametna električna omrežja, novo proizvodnjo energije, stavbni sektor in industrijo;
  • Spodbudil bo inovacije, ker bo zagotovil povpraševanje po novih tehnologijah in znižal prag obsežnega koriščenja na trgu;
  • Pospešil bo integracijo energetskih trgov, ker bo zagotovil, da bodo energetski trgi delali bolje in bolj tržno usmerjeno, in ker bo zagotovil stabilnost in predvidljivost za zasebni sektor;
  • Okrepil bo položaj odjemalcev, ker bo povečal njihove pravice in jim dodelil aktivno vlogo na energetskih trgih; in
  • Spodbujal bo pravi evropski pristop k energetski politiki, ker bo zgradil zaupanje in solidarnost med državami članicami EU, povečal zanesljivost oskrbe z električno energijo in predstavil koristi bolj usklajenega širšega pristopa EU k energetski politiki.

Glavni gradniki svežnja pokrivajo osem zakonodajnih predlogov, vključno z dvema predlogoma za energetsko učinkovitost, enim predlogom za energijo iz obnovljivih virov; štirimi predlogi za zasnovo trga električne energije ter enim pravilom za upravljanje energetske unije.

"Kar zadeva energetsko učinkovitost, predlagamo 30-odstotni cilj energetske učinkovitosti do leta 2030, kar je več od zdajšnjega 27-odstotnega cilja. 30-odstotni cilj je najbolj stroškovno učinkovita opcija v primerjavi z zdajšnjim 27-odstotnim ciljem, dogovorjenim v letu 2014", je poudarila Canevarijeva in izpostavila energetsko porabo stavb: "Za stavbni sektor, ki porabi 40% evropske energije, predlagamo nova pravila, s katerimi želimo predvsem pospešiti obnovo obstoječih stavb. Ta ukrep bo spremljala nova pobuda »Pametno financiranje pametnih stavb«, s katero želimo spodbuditi naložbe, gospodarsko rast in delovna mesta na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov v stavbah. Pobuda 'Pametno financiranje pametnih stavb' v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in državami članicami EU lahko po besedah Canevarijeve sprosti dodatnih 10 milijard EUR javnih in zasebnih sredstev do leta 2020."