(intervju) Boštjan Vasle: »Vlada se je odločila, da pripravi celovit odziv na demografske spremembe«

Čas branja: 3 min
25.04.2017  11:00
(intervju) Boštjan Vasle: »Vlada se je odločila, da pripravi celovit odziv na demografske spremembe«
Foto: Jure Makovec

Slovenski BDP je v treh letih poskočil za 11 odstotkov (nominalno), napovedovalci naše makroekonomske prihodnosti pa rast, večjo od povprečja EU, napovedujejo tudi v prihodnje. Najbolj svežo tovrstno oceno so izdelali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki ob 70-letnici delovanja Sloveniji za tekoče leto napoveduje 3,6-odstotno rast. O tem, kaj je v ozadju te rasti, kako neomajna je in katere so glavne prepreke do prihodnjega lovljenja povprečja EU, se je Jure Ugovšek pogovarjal z Boštjanom Vasletom. Celoten intervju z direktorjem Umarja, ki je v zadnjem desetletju pripravljal makroekonomsko napoved za odločitve minulih petih slovenskih vlad, in ki bo na majski 34. Finančni konferenci predstavil Ekonomsko ogledalo Slovenije, si lahko preberete na portalu finance.si, na tem mestu pa objavljamo le nekaj izbranih odgovorov.

Če bi bili podjetnik, katere makroekonomske številke bi vas najbolj skrbele in katera so glavna tveganja za prihodnjih denimo deset let?

Ko govorimo o dolgoročnem pogledu, bi najbolj spremljal sintezni kazalnik produktivnosti. Podatek o zaostanku za povprečjem EU bi me zagotovo skrbel. Precej bi si belil glavo tudi z demografskimi spremembami.

Zakaj?

Demografska gibanja se bodo v Sloveniji v prihodnje še okrepila. Na eni strani je skrb zbujajoč delež mladega prebivalstva. Ta se je v minulih desetih letih zmanjšal, zdaj pa bo na teh ravneh ostal nekaj desetletij, ne samo let. V sredini te distribucije imamo delovno prebivalstvo, ki se že krči in se bo v prihodnjih desetletjih še izrazito krčilo, če nam ne bo uspelo rešiti težave z migracijami. Na vrhu starostne piramide pa delež prebivalstva, starejši od 65 let, izrazito narašča. Ta razmerja v družbi se bodo povsem spremenila. Ponavadi staranje povezujemo s pokojninsko reformo. Del javnosti meni, da smo z minulo pokojninsko reformo vse rešili, a še zdaleč ni tako. Prihajamo do velikih neskladij na področju izobraževanja, kar bo pripeljalo do težav na trgu dela. Trenutno naravnani socialni sistemi ne bodo prenesli izrazitega zmanjšanja števila tistih, ki plačujejo prispevke, na eni strani in izrazitega povečanja števila prejemnikov na drugi. Zato bi me kot podjetnika demografska gibanja in (ne)odzivnost nanje v tem trenutku precej skrbeli.

Na uradu ste izračunali zmanjšanje števila delovno aktivnih. Številke so ogromne.

Naredili smo primerjavo demografske slike pred desetimi leti in napovedali demografsko sliko čez deset let. V teh 20 letih se število delovno sposobnih zmanjša za 150 tisoč. Če gledamo samo prihodnja leta, ugotovimo, da se trg dela letno zmanjša za 10 do 12 tisoč ljudi.

To je približno odstotek na leto? Sliši se ogromno. Podjetja že danes tožijo, da imajo težavo najti primerne kadre. Kaj jih čaka?

Točno tako. Zato sem to poudaril kot takšno težavo. Je pa treba opozoriti, da so zgornje projekcije narejene na predpostavki, da se nič ne spremeni. Če bomo stali križem rok, bo zagotovo težava z iskanjem ustrezne delovne sile. Danes je resda 90 tisoč brezposelnih, a se je treba zavedati, da nekaj teh nima resnega namena najti službe, številni med njimi pa tudi niso (več) ustrezno usposobljeni za službo. Ko vse te odštejemo od vseh brezposelnih (registrirana brezposelnost bo letos približno desetodstotna, op. a.), ugotovimo, da je bazen iskalcev zaposlitve že danes razmeroma majhen. Če iz tega vsako leto izpade od deset do 12 tisoč ljudi, bomo hitro imeli težavo.

Se je mogoče na to težavo hitro odzvati?

Najhitrejša rešitev bi bila, da bi uspeli privabiti usposobljene ljudi iz tujine, za kar bi potrebovali načrt, ukrepe, kriterije - skratka razdelano strategijo, kaj potrebujemo in kaj za to nudimo. Zavedati se namreč moramo, da v tem delu sveta nismo edini, ki se soočamo s tovrstnimi problemi. V nekaj letih bi k povečanju števila delovno aktivnih prispevali tudi, če bi se mladi hitreje vključevali na trg dela, starejši pa kasneje izstopali z njega. Na dolgi rok pa bi lahko nekaj prispevala tudi višja rodnost. Ampak tu govorimo o zelo osebnih odločitvah, na katere je težko vplivati, če je sploh še primerno, pa še rezultati bi se pokazali čez več kot 20 let. Tudi zato ta dejavnik omenjam na zadnjem mestu.

Koliko se vlada zaveda demografskih tveganj?

Sam sem v zadnjih letih ob predstavitvah različnih razpravah o razvoju Slovenije, tudi na vladi, izkoristil vsako priložnost, da opozorim na demografske spremembe in na njihov velik vpliv na družbo v prihodnosti. Vlada se je odločila, da pripravi celovit odziv na te spremembe. Ta dokument bomo v kratkem predstavili javnosti.

Celoten intervju z Boštjanom Vasletom preberite v prispevku Jureta Ugovška (intervju) Boštjan Vasle: »Če bi bil podjetnik, bi me najbolj skrbela demografska gibanja«.

Več iz teme: