Katere so najpogostejše kršitve, ki so jih lani zaznali delovni inšpektorji?

Čas branja: 3 min
05.05.2017  09:00
Delovni inšpektorji so lani kljub več kršitvam pobrali manj glob. V Sloveniji je nizka raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje, pravi glavna inšpektorica za delo Nataša Trček.
Katere so najpogostejše kršitve, ki so jih lani zaznali delovni inšpektorji?

Obveščaj me o novih člankih:  

V nadaljevanju objavljamo povzetek prispevka Lane Dakić z naslovom Kako učinkoviti so delovni inšpektorji in kdaj zastrižejo z ušesi.

Kljub manj opravljenim nadzorom vsako leto ugotavljamo več kršitev, pravi glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Tako so lani opravili 14.691 inšpekcijskih pregledov in pri tem ugotovili 33.360 različnih kršitev, kar je dobrih osem odstotkov več kot leto prej. Lani so tako izdali 10.791 različnih ukrepov in izrekli za okvirno 3,3 milijona evrov glob - od tega pa so jih pobrali zgolj milijon. Trčkova je za manjšo učinkovitost inšpektorata okrivila lani ukinjen uklonilni zapor (po odločbi ustavnega sodišča leta 2014, ki je tudi ustavilo vse postopke). »To se pozna pri želji po poplačilu globe in ni več tistega pravega strahu pred zaporom. Zato sem prepričana, da poberemo tudi manjše število glob in moramo potem več dati v izterjavo na Furs,« je povedala. »Pri izreku glob v prejšnjem letu nam je delo onemogočil pomorski zakonik, kjer je bilo po pomoti odpravljenih nekaj členov in smo zato delali predvsem ureditveno, ne pa kaznovalno,« je pojasnila Trčkova. Globe so sicer lahko še vedno izrekali, a za štiri mesece so bile odpravljene tiste določbe, ki se nanašajo na bistvene kršitve in za katere so bile predpisane globe v najvišjem znesku, zato jih niso mogli izrekati, je pojasnila Trčkova.

Na področju delovnih razmerij že deveto leto, od leta 2009, največ kršitev ugotavljajo na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (5.013) – torej neizplačilo plače in zamujanje pri izplačilu plače, neizplačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno, nadurno delo), neizplačilo oziroma zamujanje pri izplačilu regresa ... »Veliko je prijav za nazaj, kjer delavci menjajo zaposlitev in si potem bolj upajo prijaviti kršitve,« pravi Trčkova.

Po dejavnostih so lani na inšpektoratu za delo ugotovili največ kršitev na področju delovnih razmerij v gradbeništvu (2.128 kršitev), gostinskih nastanitvenih dejavnostih s strežbo jedi in pijač (1.669 kršitev) in trgovini (1.010 kršitev). Na inšpektoratu ob tem poudarjajo, da so v teh dejavnostih tudi sicer najbolj navzoči.

Trčkova opozarja tudi na vse večjo inovativnost delodajalcev pri razlagi posameznih določb zakonodaje v skladu z njihovimi potrebami. Kot pojasnjuje: če se delo, ki bi se moralo opravljati kot redno delovno razmerje, opravlja prek civilnopravnih pogodb, bi se moral delavec zaposliti in gre v takem primeru za kršitev. Delavcu potem pripadajo vse pravice, ki jih ima po zakonu.

Nizko raven spoštovanja predpisov ugotavljajo tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Lani se je število ugotovljenih kršitev povečalo na več kot 21.500, je povedal direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofelc. Večina delodajalcev se namreč še vedno ne zaveda, kako pomembno je dobro urejeno področje varnosti in zdravja pri delu, in še vedno prepogosto razmišljajo, da se jim ne more zgoditi nič nepredvidenega. Največ kršitev so lani ugotovili v gradbeništvu, kjer so opravili četrtino vseh nadzorov, v gostinstvu, trgovini in kovinski industriji.

Več podrobnosti, vključno z nazornimi grafičnimi prikazi, najdete v izvirnem prispevku tule.

Celotno poročilo inšpektorata za lani najdete na spletu.