(intervju) Kvaternik: V naši industriji je prilagajanje neizogibno

Čas branja: 2 min
16.05.2017  10:36  Dopolnjeno: 16.05.2017 10:41
Rok Kvaternik, Ernst Klett Publishers, o prigajanju poslovnega modela različnim kulturam
(intervju) Kvaternik: V naši industriji je prilagajanje neizogibno

Rok Kvaternik je direktor regije Vzhodna Evropa v skupini Ernst Klett Publishers. Ima več kot 20 let izkušenj v založništvu: leta 1991 je ustanovil Založbo Rokus, ki se je od 1991 do 2005 iz majhnega garažnega založnika razvila v prvo največjo slovensko šolsko založbo. Leta 2004 je z nakupom deleža v Založbo Rokus vstopil nemški šolski založnik Klett Verlag, kar je Založbi Rokus omogočilo širitev izven Slovenije. V zasebnem življenju tudi strasten popotnik in ljubitelj ekostičnih destinacij, ki zase pravi, da živi »med Beogradom, Lufthanso in Ljubljano«, bo na junijski 4. Konferenci slovenskih izvoznikov spregovoril o pomenu prilagajanja poslovnega modela različnim kulturam. O tem in o pomenu slovenskega izvoza je tekla beseda tudi v našem pogovoru z njim.

Gospod Kvaternik, kako pomembno je prilagajati poslovni model različnim kulturam?

Naš poslovni pristop je prilagojen vsakemu trgu posebej. »Copy-paste« modela tako rekoč ni več oziroma v današnjem svetu ne bi funkcioniral. Uspeh našega podjetja se začne pri decentralizaciji sprejemanja odločitev, z veliko podpore in sodelovanja med posameznimi podjetji v regiji.

Je to enako pomembno za vse tipe podjetij/industrije in vse trge?

Zagotovo je izjemno pomembno prilagajanje vsakemu trgu oziroma industriji. Vprašanje je zgolj, do katere mere se to prilagajanje izvaja glede na industrijo. V naši industriji je prilagajanje produkta neizogibno, saj moramo učbenike prilagoditi lokalnim zahtevam, učnemu načrtu in ne nazadnje lokalnemu učitelju. Učitelju v vasi v Bosni težje prodamo digitalni učbenik, saj država še ni poskrbela za dobro penetracijo širokopasovnega interneta. Na drugi strani pa lahko izdelovalec čokolade produkt pusti praktično nedotaknjen na vseh trgih. Prilagaja pa se promocijski, poslovni in prodajni model.

Kaj v praksi pomeni prilagajanje poslovnega modela različnim kulturam?

Od trga do trga prilagajamo prodajne in marketinške pristope, poslovne in prihodkovne modele ter tudi same knjižne izdaje. Vsaka država namreč uporablja drugačen nabavni model za učna gradiva. Tako v Sloveniji učbenike kupujejo šole, delovne zvezke pa starši. Na Hrvaškem, po drugi strani, stroške za določen del učnih gradiv (tudi delovne zvezke) ponekod krijejo občine same. V Turčiji, kjer vsak učenec s strani države prejme komplet učnih gradiv, ki jih potrebuje za učenje, pa smo se morali osredotočiti na direktno prodajo staršem – torej paket učnih gradiv za popoldansko oziroma izven-šolsko učenje, kar zahteva popolnoma drugačen pristop. V vsakem primeru moramo prilagoditi tako promocijski sistem kot tudi cenovne pristope.

Se slovenski izvozniki dovolj prilagajajo/sploh zavedajo pomena tega ali pa vidite tu potencial za rast?

Naša naloga je, da svoje storitve in produkte prilagodimo vsakemu kupcu na vseh trgih, kjer smo prisotni, na način, kot jim ustreza, in v času, ki je zanje primeren. Ne ukvarjamo se s konkurenco, saj smo mnenja, da je pomembno slediti lastni začrtani strategiji, ki se je do sedaj izkazala za pravilno.

Na Konferenci slovenskih izvoznikov bo potekala tudi okrogla miza o pomenu slovenskega izvoza – kako vi gledate na pomen slovenskega izvoza?

Menimo, da je izvoz za Slovenijo izjemno pomemben. Zaradi pomanjkanja naravnih bogastev, ki bi naredila Slovenijo samozadostno, je naravna posledica povečanje pomena izvoza. Je pa veliko vprašanje, katere storitve ali produkte želimo izvažati. Najverjetneje smo omejeni, saj zaradi svoje majhnosti, ne moremo računati na obseg – kar izključi izvoz produktov in storitev z majhno dodano vrednostjo. Osredotočiti se moramo na veliko dodano vrednost in spodbujati podjetja, ki so sposobna nišnemu tržišču prodati čim več pod najboljšimi pogoji.