Kako zdrava je gospodarska rast?

Čas branja: 5 min
12.06.2017  19:00
Največje tveganje tokrat ni prezadolženost gospodarstva, ampak potrebe države.
Kako zdrava je gospodarska rast?

Ob 5,3-odstotni realni rasti BDP se je nekaterim postavilo vprašanje, ali smo spet v letu 2008, torej času pregrete gospodarski rasti, spodbujeni z zadolževanjem, in posledično pred novim zlomom. A največje tveganje tokrat ni prezadolženost gospodarstva, ampak potrebe države, ugotavlja Karel Lipnik v prispevku, ki ga povzemamo.

Medtem ko smo leta 2008 rast dosegali na krilih bančnega posojanja in državnih naložb v infrastrukturo, je bilo teh v prvih treh mesecih tega leta, realno gledano, za polno milijardo evrov manj kot leta 2008, zato pa se zadolžuje (ali pa premalo razdolžuje) država, ki spodbuja porabo.

Naložb realno še vedno pol manj kot pred krizo

Pozor, milijardo evrov manj naložb je razlika zgolj treh mesecev in v obdobju, ki je sezonsko skromno z naložbami. Na letni ravni je imela Slovenija v zadnjih štirih četrtletjih za 4,5 milijarde evrov manj naložb kot leta 2008, kažejo podatki Sursa. Realno gledano so naložbe v infrastrukturo, poslovne zgradbe in stanovanja v primerjavi z letom 2008 za polovico manjše. Opozarjamo, da gre za učinek v BDP in ne nujno dejansko obliko porabe.

Prva pokrizna rast posojil podjetjem

Tudi vpogled v bilance bank potrjuje skromno investicijsko aktivnost, piše Lipnik. Upadanje posojil podjetjem se je ustavilo šele v drugi polovici prejšnjega leta. In šele v prvem četrtletju letos smo imeli prvo opaznejšo rast mase posojil po krizi. Masa posojil podjetjem se je namreč v prvih treh mesecih leta povečala za 4,3 odstotka, pri čemer rast vključuje tudi odpravo slabitev bank. Vrednost posojil nebančnemu sektorju je konec marca znašala 20,6 milijarde evrov. Toliko je bilo konec leta 2008 zgolj posojil podjetjem.

Depoziti prebivalcev navzgor bolj kot posojila

Res je sicer, da se je obseg posojil prebivalstvu v tem času povečal za petino, a ta rast je manjša od rasti depozitov prebivalstva. Torej tudi prebivalstvo je zdaj manj zadolženo kot pred krizo.

Vzpon porabe in izvoza

Je pa zato zdaj nominalno skoraj za šestino večja končna poraba gospodinjstev, petino večja končna poraba države in tretjino večji izvoz blaga. Že domača končna poraba gospodinjstev in države sta nadomestili izpad investicijske porabe.

Odboj naložb po lanskem zlomu

Poglejmo torej, kje smo letos dosegli 5,3-odstotno medletno rast BDP. Po stalnih cenah prejšnjega leta je bil BDP v prvem letošnjem četrtletju 551 milijonov evrov večji kot v istem obdobju lani. Investicije so k temu prispevale 199 milijonov evrov. A pozor, približno polovica rasti investicij je posledica lanskega velikega upada zaradi zmanjšanja priliva evropskih sredstev.

Manj države, več podjetij

V primerjavi s prvim četrtletjem 2015 tako rast naložb ni prav izrazita. Je pa precej drugačna njihova sestava. Manj je namreč državnih naložb, več pa naložb podjetij, kjer izstopajo naložbe v zaloge in opremo, nekaj več je tudi naložb posameznikov v stanovanjsko gradnjo.

Menjava dotrajanih izdelkov dviga porabo gospodinjstev

Daleč največji prispevek k povečanju BDP prvega četrtletja pa ima končna poraba gospodinjstev. Ta so v prvih treh mesecih porabila 102 milijona evrov več za tekočo porabo in skoraj 60 milijonov evrov več za trajne izdelke. Nakupi zadnjih so se povečali za več kot desetino, vendar pa imajo v družinskem proračunu majhen delež.

Državi smetana rasti BDP

Poglejmo še, kdo je ustvaril rast. Od omenjenih 551 milijonov evrov večjega BDP je šlo največ državi.

Trgovina navzgor skoraj toliko kot izvozniki

Predelovalne dejavnosti (med njimi je večina izvoznikov) so v prvih treh mesecih naredile 130 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Kar sto milijonov evrov več je ostalo v trgovini. Tako prispevek predelovalne dejavnosti kot prispevek trgovine je sedem odstotkov večji kot v prvih treh meseci lani.

Gradbeništvo je ustvarilo dodatnih 51 milijonov evrov, IT-sektor pa 42 milijonov evrov. Opozarjamo, da gre v vseh primerih za prispevek k BDP, in ne za realizacijo.

Država največja nevarnost novega zloma

Smo po vsem tem torej varni pred novo dolžniško krizo? Ne. A največja nevarnost tokrat grozi od države. Kot smo že omenili, se je tekoča poraba države v zadnjih devetih letih povečala za petino. Država je v zadnjih letih največ proračuna preusmerila v plače javnih uslužbencev in financiranje – plačilo obresti – najetih posojil. Povečal se je znesek v socialnih blagajnah. Tudi zato se v zadnjem obdobju krepi tekoča poraba. A vse to ima lahko močan povratni udarec.

Proračunski načrti in druge finančne potrebe države so naravnani na približno triodstotno gospodarsko rast. Če je ne bo, država skoraj nima možnosti zmanjšanja porabe. Le okoli petino proračunske porabe, torej okoli tri milijarde evrov, je mogoče prilagajati spremenjenih razmeram. Opozarjamo, ne gre za zmanjšanje v omenjenem znesku, ampak za to, da je ta znesek državne porabe delno prilagodljiv spremenjenim razmeram.

Nove krize nikar

Tudi obveznosti refinanciranja so nekajkrat večje kot pred devetimi leti. Vsako leto mora država vrniti približno dve milijardi evrov, in to vse do leta 2027. Država je tako še bolj kot prej odvisna od stabilnega povečevanja davčnih prihodkov, saj ima zdaj precej manj možnosti spreminjanja proračuna kot pred devetimi leti. Javni dolg presega 80 odstotkov BDP in za obresti država na leto porabi milijardo evrov. Spomnimo, izvoz je leta 2009 zgrmel približno za petino. Že nekajodstotno nihanje davčnih prihodkov lahko zruši javne finance, če bi se povečala še nestabilnost na mednarodnih finančnih trgih, pa bi to prineslo resne težave, ki bi lahko hitro presegle bančne težave, ki smo jih doživeli.

Celoten prispevek Karla Lipnika Gospodarska rast je za zdaj zdrava preberite na portalu finance.si.

Več iz teme: