Kaj morate vedeti o večstranski davčni konvenciji

Čas branja: 4 min
13.06.2017  08:00
Boj zoper davčne utaje: spremembe zaradi velikih bodo čutili tudi mali
Kaj morate vedeti o večstranski davčni konvenciji

Z uveljavitvijo večstranske davčne konvencije, o kateri se je pogajalo okoli sto držav, bodo multinacionalke težje selile dobiček v države z nizkimi davki – tako so prepričani pri OECD. Kakšne spremembe konvencija prinaša slovenskim družbam, ki poslujejo v mednarodnem okolju ali pa svojim lastnikom nakazujejo dobiček v tujino? Bodo morale morda plačati več davka na dobiček? Na najbolj žgoča vprašanja je odgovore poiskala Albina Kenda in jih na tem mestu zgolj grobo povzemamo, v celoti pa jih najdete v avtoričinem prispevku Boj zoper davčne utaje: spremembe zaradi velikih bodo čutili tudi mali.

1. Kaj je cilj večstranske davčne konvencije?

Glavni cilj je, da bi družbam omejili možnosti izogibanja predvsem plačilu davka od dohodkov pravnih oseb. Do zdaj so namreč izkoriščale vrzeli in neskladja v davčnih pravilih med državami ter so umetno preusmerjale dobičke na območja z nizko ali celo ničelno obdavčitvijo, čeprav tam niso ustvarjale prihodkov. Tako naj bi multinacionalke težje selile dobičke v države z nižjo ali ničelno obdavčitvijo, države pa bodo lažje pobrale davke.

2. Kaj se bo zgodilo z meddržavnimi dvostranskimi davčnimi sporazumi?

Z večstransko davčno konvencijo, ki nadgrajuje priporočila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (projekt BEPS), bo po oceni OECD mogoče posodobiti dvostranske konvencije, ne da bi državam po svetu bilo treba na novo spisati več kot dva tisoč že sprejetih meddržavnih, dvostranskih davčnih sporazumov, poudarjajo pri OECD.

Kaj to pomeni v praksi? »Uveljavitev večstranske davčne konvencije bo eden največjih premikov, ki bo vplival na mednarodno poslovanju družb, tudi slovenskih,« pravi Sabina Pirnat, višja davčna svetovalka pri PwC.

Dodaja, da tako ocenjuje predvsem zato, ker bo nova večstranska davčna konvencija posegla v zdajšnje davčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (Slovenija ima sklenjenih 58 takih sporazumov). Večstranska davčna konvencija bo veljavne konvencije dopolnila z vrsto določb, ki bodo imele večinoma prednost pred specifičnimi določbami sprejetih dvostranskih sporazumov, pravi Sabina Pirnat.

3. Kako bo Slovenija prevzela večstransko davčno konvencijo?

Sprejete rešitve ne bodo uveljavljene samodejno, saj sledi postopek ratifikacije. Določbe konvencije bi se v praksi po optimističnem scenariju lahko začele uporabljati načeloma od januarja 2018, pravijo pri PwC.

Glede uveljavitve določb konvencije v slovenskem pravnem redu pa je treba vedeti še nekaj stvari:

  • Konvencija državam prinaša minimalne standarde, ki jih bodo države podpisnice konvencije (med njimi je tudi Slovenija) morale sprejeti, navajajo pri PwC.
  • Konvencija prinaša tudi ukrepe na podlagi priporočil, ki pa jih bodo države podpisnice lahko prevzemale po lastni presoji.
  • Nekatere določbe VDK bodo lahko veljale le, če jih bosta v že sprejetih dvostranskih davčnih sporazumih potrdili obe državi, ki sta podpisali konkreten, že veljaven sporazum. To po oceni Pirnatove pomeni eno večjih tveganj v zvezi z novimi pravili.

Kako natanko bo potekal prenos VDK v pravni red pogodbenic, še ni jasno.

4. Bodo slovenska podjetja zaradi novih pravil plačala več davka?

Določbe nove večstranske davčne konvencije ne bodo veljale ciljno samo za multinacionalke, ampak za vse družbe. Kot pravi Sabina Pirnat, se bodo učinki novih pravil med drugim poznali pri davku na dohodek pravnih oseb. »Če bodo podjetja v tujino izplačevala dividende, obresti, pa tudi če bodo v tujino nakazovala licenčnine ali avtorske honorarje, se lahko zgodi, da se bo njihova davčna obveznost povečala,« pojasni Pirnatova. Po njeni oceni bodo vplivi nove večstranske davčne konvencije tudi na mednarodno poslovanje slovenskih družb občutni, zato je dobro, da se v družbah nanje čim prej in čim bolje pripravijo v svojih konkretnih primerih.

Med drugim Pirnatova recimo navede, da bo VDK razširil merila za opredelitev stalne poslovne enote družb, ki v državah, kjer poslujejo, nimajo sedeža ter niso zavezane k finančnemu poročanju oziroma plačevanju davkov.