Kaj prinaša novi zakon o preprečevanju pranja denarja?

Čas branja: 2 min
23.03.2018  14:00
Pomanjkanje ustreznega nadzora nad nefinančnim sektorjem je bilo vzrok, da nefinančni tipi zavezancev za izvajanje zakona tega v veliki meri niso upoštevali ali celo niso vedeli, da ga morajo izvajati.
Kaj prinaša novi zakon o preprečevanju pranja denarja?
Foto: urfinguss

Obveščaj me o novih člankih:  

Konec leta 2016 je bil sprejet novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki prinaša kar nekaj zelo pomembnih novosti za vse zavezance. Nefinančni sektor, kamor spadajo tudi nepremičninske in računovodske družbe, je s sprejetjem novega zakona o preprečevanju pranja denarja v povsem novem položaju, saj je Urad RS za preprečevanje pranja denarja prejel inšpekcijska pooblastila, kar pomeni, da bo tudi nefinančni sektor deležen kontrole in preverjanja iz naslova ustreznega izvajanja zakona.

Visoke denarne kazni

Zakon je predpisal tudi nove denarne sankcije za neustrezno izvajanje zakona, ki lahko za marsikatero družbo pomenijo veliko težavo. Kazni segajo do 120 tisoč evrov oziroma v določenih primerih celo do milijona evrov.

Nepremičninske in računovodske družbe zakona ne izvajajo

Pomanjkanje ustreznega nadzora nad nefinančnim sektorjem je bilo vzrok, da nefinančni tipi zavezancev za izvajanje zakona tega v veliki meri niso upoštevali ali celo niso vedeli, da ga morajo izvajati. Kot zanimivost, nepremičninske družbe so zavezanke za izvajanje zakona že od leta 1994 (Uradni list 36/1994), računovodske družbe pa so zavezanke od leta 2007 (Uradni list 60/2007).

Vsekakor so računovodske in nepremičninske družbe zelo pomembni zavezanci za izvajanje zakona, saj pokrivajo velik tržni delež in pri svojem poslovanju lahko zaznajo marsikatero sumljivo prakso svojih strank. Zelo pomembno je, da se tako stanje spremeni in da vsi zavezanci začnejo upoštevati zakon. Le tako se lahko kot država uspešno bojujemo proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Osnutek pravilnika za izvajanje zakona ni dovolj

In kaj morajo zavezanci izvajati, da so skladni z zakonom? Vsekakor ni dovolj, da se kupi »osnutek pravilnika« in se ga pospravi v omaro. Nabor aktivnosti je precej širok in v grobem vključuje naslednje: oblikovanje pravilnika, v katerem so opisani postopki, ki jih je treba izvajati, treba je izdelati analizo tveganja z vidika tveganja za pranje denarja in financiranja terorizma, ki mora biti prilagojena za posamezno družbo (tip strank, obseg poslovanja …), opraviti je treba pregled stranke, razvrščanje stranke, posodabljanje podatkov, izvajati izobraževanja za zaposlene .... Upoštevanje zakonskih določil delno spremeni poslovne procese, jih lahko podaljša - in posledično je izvajanje zakona povezano z dodatnimi stroški, ki pa so v primerjavi z morebitnimi sankcijami skoraj zanemarljivi.

Povzeli smo prispevek strokovnjaka za preprečevanja pranja denarja Andraža Trtnika z naslovom Preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma: kdaj se bo nefinančni sektor prebudil?, ki je v celoti dostopen na portalu finance.si. Trtnik bo 30. marca vodil tudi seminar Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma: pregled stranke in analiza tveganj, ki bo potekal v organizaciji Poslovne akademije Finance.