Komentar

19. PKP ali živeti med velikani kiklopi in roboti

Čas branja: 3 min
18.08.2017  11:40
Napoved 19. Poslovne konference Portorož skozi uvodnik prof. dr. Janeza Prašnikarja

Razširjeno mnenje je, da je svet v letu 2017 v boljši ekonomski kondiciji, kot se je še pred kratkim pričakovalo, in da se razen na nekaterih območjih (Južna Amerika …) kaže izboljšanje tako v gospodarski rasti kot pri zmanjšanju brezposelnosti. Hkrati pa analitiki opozarjajo na pomanjkanje dolgoročne vzdržnosti: nadaljuje se trend večanja neenakosti, še naprej je opazno neodgovorno ravnanje z naravo (sustainability) in, ne nazadnje, v odločanju velikih korporacij prevladuje kratkoročnost (short-thermism). Prav tako analitiki dodajajo, da poslovno okolje že dolgo ni bilo tako negotovo, kot je zdaj. Eden od pomembnih razlogov za to je politična negotovost, ki je povezana s spremenjenimi razmerji moči v svetovnem okviru, rastjo nacionalnih (protekcionističnih) ideologij in s pojavom političnih (ekonomskih) osebnosti, ki rušijo že dosežene norme demokratičnega odločanja. Primerjati jih je mogoče s kiklopi, plemenom velikanov iz grške mitologije, ki imajo eno samo oko.

V mitski predstavi so kiklopi prepoznani po izredni moči in spretnosti ter po kovanju božjih strel. Nastopajo kot služabniki bogov. V eni od različic so celo umrljiva bitja.

Ali sodobni kiklopi s premikanjem zakonskih in drugih meja, ki ga spremlja grmenje in šviganje strel, ne omogočajo majhnemu odstotku posameznikov, da s tveganimi dejanji prihajajo do najrazličnejših rent in kopičenja bogastva (Stiglitz, 2017)? Je odnos do narave povezan z njihovo brezbrižnostjo? Zakaj se vrhnji menedžerji in upravni odbori velikih korporacij odločajo kratkoročno in so bolj zainteresirani za razdelitev dividend delničarjem kot pa za dolgoročno rast podjetij (in investicij)?

Razlaga navedenih (in tudi drugih) pojavov v sodobni družbi bi bila preveč enostavna, če bi jo prepustili preprosti mitološki zgodbi. Z razlogom pa smo slednjo izbrali za okvir XIX. Poslovne konference Portorož, ki bo, kot vse doslej, postregla z zanimivimi temami. V prvem dnevu konference se bomo najprej usmerili k EU. Kako jo vidimo danes? Je v naših očeh še obljubljena dežela ali bolj spominja na izgubljene iluzije utrujenih vojščakov, ki bi se radi izognili kiklopovemu oklepu (Homer: Odiseja)? Ob tem vprašanju se bosta soočila dva uveljavljena strokovnjaka, Paolo Savone iz Italije in Mojmir Mrak iz Slovenije. Pričakujemo zanimivo razpravo, saj sta tudi položaja držav EU, iz katerih prihajata, različna. Je večja nagnjenost k tveganju posameznika (risk taking) stvar njegovih genetskih zasnov in se razlike v genetiki ljudi kažejo tudi pri sprejemanju njihovih odločitev? Na to vprašanje bo v naslednji sekciji odgovarjal Bernd Weber iz Nemčije v prispevku z naslovom »Nevrobiologija tvegane izbire«. Prav tako bo razpravljal o tem, kako je nova spoznanja sodobne nevroznanosti mogoče uporabiti pri izboljšanju poslovnega odločanja v konkretnem okolju. Tretji prispevek prvega dne konference z naslovom »Kako se je spremenilo finančno vedenje gospodinjstev po tem, ko so bile v EU odpravljene meje« je poskus sinteze prvih dveh tem. Če želi EU izpolniti svoje poslanstvo, to ne more temeljiti na administrativnih in birokratskih normah, temveč med drugim na zdravem in inovativnem finančnem sistemu, ki bo alociral kapital, kjer je najbolj produktiven. Michallis Halliasios, nemški ekonomist ciprskega rodu, bo predstavil svoj pogled, kako vključiti dogodke, kot so padec berlinskega zidu, imigracija v normalnih časih, alokacija pribežnikov in podobno, v oblikovanje finančnih trgov, ki bodo gospodinjstvom v EU omogočili posojilne sklade, ne glede na to, od kod prihajajo. Zadnji prispevek prvega dne bo namenjen napovedi gospodarskih gibanj v EU, jugovzhodni Evropi in Sloveniji v letu 2018, ki jo bo predstavil slovenski ekonomist Veljko Bole.

Drugi dan Poslovne konference Portorož bomo obravnavali eno od »mitskih« zgodb sedanjega časa: robotizacijo. O »tehnološki brezposelnosti«, ki bo povsem spremenila svet, je že leta 1930 razpravljal J. M. Keynes. Zadnja študija (Acemoglu in Restrepo, 2016) pa je postregla z alarmantnim podatkom, da je v obdobju od 1990 do 2007 z uvedbo vsakega novega industrijskega robota izgubilo delo šest ameriških delavcev. Prav tako roboti znižujejo plače zaposlenih. V prihodnjih desetletjih naj bi torej izgubili ogromno število tradicionalnih delovnih mest, kar naj bi privedlo do hudih sprememb, ki ne bodo samo ekonomske narave. V svojem nagovoru »Razredu 2017« se tudi legendarni Bill Gates zavzema za uvedbo univerzalnega dohodka in obdavčitev dohodkov lastnikov robotov. V razpravi je zanimivo to, da razvite evropske države, ki v uporabi robotov v industriji vodijo pred ZDA, do nje niso tako kritične. Pristop »business as usual« v teh državah je verjetno precej posledica hitrejšega staranja prebivalstva v evropskih državah in lokalnih značilnosti trga delovne sile.

Razprave v drugem dnevu konference bomo tako začeli s tradicionalnim prikazom raziskovalnega projekta Ekonomske fakultete, ki ima naslov »Robotizacija: dvig ali zaton civilizacije«. Sledil bo prispevek Danca Bjarke Falka Nielsena, ki vodi RoboCluster s sedežem v Odenseju. Ustanovilo ga je dansko ministrstvo za znanost in inovacije, njegova ključna naloga pa je povezati podjetja in vladne politike na tem občutljivem področju gospodarskega razvoja. Bjarke Falk Nielsen bo predstavil izkušnje danskih podjetij z robotizacijo, delovanje grozda in vladno politiko na tem področju. V naslednji sekciji bo Britanec Perry Timms, karizmatični in energični kadrovski evropski futurolog, ki se že 20 let ukvarja s spremembami v poslovanju, še posebej je specializiran za prihodnost na področju dela govoril o delovnih mestih prihodnosti in koga bo najbolj prizadela izguba delovnih mest zaradi robotizacije. Zatem bo sledila okrogla miza z menedžerji v regiji o proučevanem pojavu.

prof. dr. Janez Prašnikar, programski direktor PKP, Ekonomska fakulteta v Ljubljani