Katere spremembe vas čakajo z novim MSRP 9?

Čas branja: 3 min
05.09.2017  06:58
Novi mednarodni standardi računovodskega poročanja vplivajo tudi na poslovne procese
Katere spremembe vas čakajo z novim MSRP 9?

Prihajajo spremembe računovodskega standarda MSRP 9 (mednarodni standardi računovodskega poročanja), ki govori o finančnih instrumentih. Vplivale bodo na pogodbene denarne tokove, izkaz drugega vseobsegajočega donosa in izkaz poslovnega izida. MSRP 9 - Finančni instrumenti bo zamenjal veljavni standard MRS 39 – Pripoznavanje in merjenje finančnih instrumentov. Družbe, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, bodo morale MSRP 9 prvič uporabiti za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2018, razen zavarovalnice, ki bodo morale zagotoviti prehod na novi standard do leta 2021. To pa ne velja za pokojninske družbe, ki bodo prav tako morale zagotoviti prehod na novi standard z začetkom prihodnjega leta.

MSRP 9 prinaša pomembne novosti na področju razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov, oslabitev finančnih instrumentov in obračunavanja varovanja pred tveganji. Sicer velja prepričanje, da bo MSRP 9 vplival v glavnem na računovodske izkaze finančnih institucij, predvsem bank, vendar pa bodo morale tudi gospodarske družbe znova presoditi način razvrščanja in merjenja ter oslabitev finančnih instrumentov. Ne smemo namreč pozabiti, da so tudi terjatve iz poslovanja, ki pomenijo velik del sredstev v računovodskih izkazih gospodarskih družb, del finančnih instrumentov.

Tri skupine finančnih sredstev

Na področju razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov MSRP 9 uvaja tri skupine finančnih sredstev, ki so opredeljene glede na izbrani poslovni model: finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (poslovni model zbiranja pogodbenih denarnih tokov), finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek izkaza vseobsegajočega donosa (poslovni model zbiranja pogodbenih denarnih tokov in prodaje sredstev), ter finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (model prodaje finančnih sredstev in drugi poslovni modeli).

V primeru kapitalskih instrumentov je možno izbrati nepreklicno možnost vrednotenja kapitalskih instrumentov, ki niso namenjeni trgovanju, po pošteni vrednosti prek izkaza vseobsegajočega donosa, kjer se samo prihodki iz dividend pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Oslabitve se v tem primeru nikdar ne pripoznajo v izkazu poslovnega izida, niti ob prodaji finančnega sredstva. Glede razvrščanja v skupino merjenja po odplačni vrednosti standard uvaja kriterije, kdaj je to dovoljeno. Da bi se finančno sredstvo lahko razvrstilo v to skupino, mora biti namreč zagotovljeno, da pogodbeni denarni tokovi pomenijo le plačilo glavnice in obresti. Za to presojo je treba narediti test, ki to potrdi ali ovrže (tako imenovani SPPI test - Solely payments of principal and interest). Če test tega ne potrdi, se tako finančno sredstvo obvezno razvrsti v skupino merjenja po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Omenjeni test (kakor tudi določitev poslovnih modelov) je treba vgraditi v sam poslovni proces, ga po možnosti avtomatizirati in določiti, na kateri točki procesa v družbi in kdo bo ta test izvajal – denimo v procesu odobravanja posojil, nakupa vrednostnih papirjev in podobno. Temu primerno bo treba nadgraditi tudi informacijske sisteme v družbi.

Najbolj korenita sprememba je v oslabitvi sredstev

Področje oslabitev je tisto področje novega standarda, ki prinaša najbolj korenito spremembo v primerjavi z doslej veljavnimi standardi. Zahteve glede oslabitev se nanašajo na finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, ter dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek izkaza vseobsegajoečega donosa. MRS 39 je temeljil na konceptu nastale izgube, medtem ko MSRP 9 uvaja koncept pričakovane izgube.

Koncept pričakovane izgube v osnovi pomeni, da je treba razviti model oslabitev, ki bo imel vgrajena pričakovanja glede kreditnega tveganja v prihodnosti na podlagi denimo makroekonomskih napovedi, kot so stopnja brezposelnosti, rast bruto domačega proizvoda, rast cen nepremičnin in podobno. Nabor značilnih makroekonomskih kazalnikov je odločitev poslovodstva. To pomeni oceno oslabitev na podlagi preteklega dogajanja z vgrajenimi pričakovanji za prihodnost. Razvoj takšnih modelov oslabitev zahteva določeno znanje s področja modeliranja in lahko pomeni poseben izziv za gospodarske družbe, ki se s tem do zdaj niso srečevale.

Pomembno je tudi poudariti, da so po novem predmet oslabitve tudi nezapadla finančna sredstva. To pomeni, da se bodo v skladu z modelom pričakovane izgube oslabitve pripoznale že ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, in sicer na osnovi pričakovanj glede možnih prihodnjih izgub, razen če bo mogoče dokazati, da je kreditno tveganje za posamezno sredstvo nepomembno (na primer glede na dinamiko prehajanja nezapadlih terjatev med zapadle terjatve v preteklosti in pričakovanj glede tega v prihodnosti). V zvezi z modeli za ocenjevanje oslabitev je izredno pomembna tudi razpoložljivost, kakovost in časovna vrsta podatkov, ki so na voljo v podatkovnih skladiščih.

MSRP 9 vpliva tudi na poslovne procese

MSRP 9 v osnovi razlikuje med pripoznavanjem izgube z upoštevanjem možnih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev, in z upoštevanjem vseh možnih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega sredstva. To je odvisno od tega, ali se je povečalo kreditno tveganje. Za poslovne terjatve brez finančne komponente se v vsakem primeru uporabi ocenjevanje oslabitev, ki se pričakujejo v 12 mesecih (saj praviloma življenjska doba teh sredstev ni daljša), za lizing terjatve pa je dana možnost izbire. Rezultat ocenjevanja oslabitev z upoštevanjem možnih izgub v celotni življenjski dobi finančnega sredstva so večje oslabitve kot v primeru ocenjevanja 12-mesečnih izgub. Opredelitev kriterijev, kdaj je prišlo do povečanega kreditnega tveganja in kateri so nepristranski dokazi o oslabitvi, je pomembna presoja v procesu ocenjevanja oslabitev, kar je treba ustrezno vgraditi v poslovne procese in informacijski sistem. To velja tudi za druge odločitve v povezavi z modeli oslabitev.

MSRP 9 torej ne vpliva samo na računovodske izkaze in oddelek računovodstva, vpliva tudi na poslovne procese, notranje kontrole in IT-sisteme v širši organizaciji, za kar je treba zagotoviti ustrezne resurse.

SRS niso usklajeni z MSRP 9

SRS trenutno ne predvidevajo sprememb v skladu z zahtevami MSRP 9. Kakšne so implikacije tega in kakšni so pričakovani vplivi MSRP9 na znižanje kapitala bank preberite v preostanku prispevka pooblaščene revizorke Simone Korošec Lavrič na portalu Finance Podjetnik. Korošec Lavričeva bo 22. septembra vodila tudi seminar Merjenje poštene vrednosti in učinki MSRP 9 na računovodske izkaze od 1. januarja 2018, ki bo potekal v organizacije Poslovne akademije Finance.