(intervju) Michael Haliassos o novi finančni krizi

Čas branja: 1 min
06.11.2017  11:34
"Čas, potreben za učinkovito reševanje teh kriz, ni dobro znamenje za prihodnost, zato ga je treba postaviti nasproti pozitivnemu dejavniku izkušenj, ki smo jih pridobili", poudarja Michael Haliassos, eden od govorcev letošnje Poslovne konference Portorož.
(intervju) Michael Haliassos o novi finančni krizi
Foto: IE Business School

Obveščaj me o novih člankih:  

Michael Haliassos je predstojnik oddelka za makroekonomijo in finance na Goethejevi univerzi v Frankfurtu in je ustanovni direktor Mreže za raziskovanje financiranja gospodinjstev (Network on Household Finance). Bil je svetovalec Evropske centralne banke pri raziskavi o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS) od njenih začetkov leta 2006. Na Poslovni konferenci Portorož, ki bo 30. novembra in 1. decembra, bo govoril o tem, kako se je spremenilo finančno vedenje gospodinjstev po tem, ko so bile v EU odpravljene meje. Z njim se je pred PKP pogovarjala novinarka časnika Finance Špela Mikuš - del intervjuja objavljamo v nadaljevanju.

Nekateri napovedujejo, da nas od naslednje finančne krize loči le nekaj let. Kaj menite o teh napovedih?

"Menim, da nas je finančna kriza naučila kar nekaj stvari in je pomagala vpeljati mehanizme, ki bi lahko kar najbolj zmanjšali velikost in ublažili udarec prihodnje krize. Glavno razočaranje in vzrok za zaskrbljenost sta omejena sposobnost ravnanja s krizami, ki so jo imele velike evropske in ameriške institucije ob srečanju s hipotekarno krizo v ZDA ali fiskalno krizo v Evropi. Čas, potreben za učinkovito reševanje teh kriz, ni dobro znamenje za prihodnost, zato ga je treba postaviti nasproti pozitivnemu dejavniku izkušenj, ki smo jih pridobili."

Kateri so glavni dejavniki, ki bi lahko sprožili novo krizo?

"Čezmerna tveganja ob nizkih obrestnih merah, trenutna odvisnost avtomobilskih podjetij od poceni posojil za nakup avtomobila, politična zaskrbljenost, ki jo sproža fiskalna neodgovornost in pomanjkanje sodelovanja. Seveda so tu še večji dogodki oziroma obsežnejši pojavi (brexit, populizem, ksenofobija, separatistična nagnjenja). Vse to bi lahko povzročilo novo krizo. Seveda ne izhaja vse iz financ, a lahko vpliva na finančne trge in se še poslabša s političnimi neuspehi.

Več moramo vložiti v fleksibilne mehanizme za obvladovanje kriz, pa tudi podvojiti naša prizadevanja za preprečevanje vzrokov za njihov nastanek."

Celoten intervju lahko preberete tule.