Na osrednjem gospodarskem srečanju o kiklopih in robotih

Čas branja: 5 min
15.11.2017  09:25
Prašnikar: »Število robotov v slovenski industriji se je od leta 2012 do 2016 potrojilo, kar je še eden od dokazov vzpona slovenskega gospodarstva.« - Ljuština: Podjetja v jugovzhodni Evropi na področju umetne inteligence zaostajajo - Falk Nielsen: »V naslednjih 20-ih letih bomo videli dramatične spremembe.«
Na osrednjem gospodarskem srečanju o kiklopih in robotih
Foto: Andrej križ

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je potekala predstavitev programa 19. Poslovne konference Portorož (PKP), ki bo 30. novembra in 1. decembra letos. Tokratna konferenca z naslovom »Živeti med velikani kiklopi in roboti« bo obravnavala predvsem dve 'mitski' zgodbi sedanjega časa: novodobne kiklope, tj. politične (ekonomske) osebosti, ki rušijo že pridobljene norme demokratičnega odločanja, ter robotizacijo. O obeh bo svoj futuristični vpogled najprej podal uvodničar Matthias Horx, vplivni nemški futurist in ustanovitelj gospodarskega in političnega možganskega trusta Zukunfstinstitut. O kiklopih v managementu bo razmišljal Bernd Webber, direktor Centra za ekonomijo in nevroznanost na Univerzi v Bonnu, ki bo predstavil sodobna nevroznanstvena spoznanja, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšanje poslovnega odločanja. Bjarke Falk Nielsen iz Danske inovacijske mreže za robotiko RoboCluster pa bo delil izkušnje danskih podjetij z robotizacijo. 19. PKP bo gostila še mnoge druge zanimive govorce, manjkala ne bo niti tradicionalna gospodarska napoved za leto 2018.

Po krizi: kiklopi in roboti

Po besedah programskega vodje konference dr. Janeza Prašnikarja z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se letos v ekonomiji malce otresamo obdobja krize, na dan pa stopajo nove teme: »Ena od teh tem je močni voditelj, ki je najverjetneje posledica pokriznih prestrukturiranj, kar je bilo navdih za kiklope. Druga tema pa je povezana z robotiko: Acemoglu, pomemben svetovni ekonomist, je lansko leto napisal članek, v katerem je predstavil osnovno idejo, ki jo mnogi citirajo, in sicer, da en robot nadomesti 60 zaposlenih, vendar pa je ostal le pri načelni opredelitvi. To je podatek, ki je korektno izračunan, ne vemo pa, zakaj - kar pomeni, da je to dobra tema za proučevanje.«

Horx: "Ničesar se pretirano ne bojim"

V uvodnem predavanju 19. Poslovne konference Portorož se bo z mitsko zgodbo »sodobnih velikanov kiklopov« soočil Matthias Horx, najvplivnejši futurist v nemško govorečem svetu in ustanovitelj inštituta gospodarskega in političnega možganskega trusta Zukunftsinstitu, dotaknil pa se bo tudi robotizacije, pri čemer bo skušal odgovoriti, kakšne (če sploh) bodo posledice za posameznike in za družbo, kako jih uravnavati ter zakaj v evropskih državah, ki v uporabi robotov v industriji vodijo pred ZDA, do nje niso tako kritične? »Ničesar se pretirano ne bojim, kot futurist sem ugotovil, da se veliko napovedi, ki govorijo o strahu, ne uresniči«, sicer o prihodnosti pravi Horx, ki ocenjuje, da podjetja niso pripravljena na novo delovno silo: »A posel je evolucijski. Tisti, ki ne zna pričakovati sprememb in se ne zna spremeniti, bo izumrl. Tako je od nekdaj. Temu pravimo 'ustvarjalno uničenje' in je del evolucijskega zakona.«

Falk Nielsen: "V naslednjih 20 letih bomo videli dramatične spremembe."

O tem, kako je nova spoznanja sodobne nevroznanosti mogoče uporabiti za izboljšanje poslovnega odločanja v konkretnem okolju, pa bo razpravljal Bernd Weber, direktor Centra za ekonomijo in nevroznanost na Univerzi v Bonnu. Med drugim bo skušal odgovoriti na vprašanji, ali je večja nagnjenost posameznika k tveganju stvar genetskih zasnov in se razlike v genetiki ljudi kažejo tudi pri sprejemanju njihovih odločitev, ter kako zmanjšati tveganje zaradi nepopolnosti človeškega odločanja.

Danec Bjarke Falk Nielsen, ki vodi RoboCluster s sedežem v Odenseju, bo v Portorožu predstavil izkušnje danskih podjetij z robotizacijo, delovanje grozda in vladno politiko na tem področju. RoboCluster je ustanovilo dansko ministrstvo za znanost in inovacije, njegova ključna naloga pa je povezati podjetja in vladne politike na tem občutljivem področju gospodarskega razvoja. Pomembno je spoznanje, da je na Danskem uporaba robotov porazdeljena med vrsto panog in ni skoncentrirana zgolj v avtomobilski industriji, ključni motiv uvajanja robotike pa je doseganje večje konkurenčnosti, proizvodnja proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo in posledično doseganje visokih plač. Kot je na predstavitvi letošnje Poslovne konference Portorož povedal Falk Nielsen, danska politika financira tehnološke projekte ne le v industriji, ampak tudi na področju zdravstva in sociale, pa tudi povezavo med podjetji in univerzami. Prepričan je, da bo bistveno bolj kot na industrijo robotika vplivala na finančni sektor: »Na Danskem finančne institucije odpuščajo velikoštevilo ljudi in namesto njih uporabljajo robotiko. Finančni sektor je tisti sektor na Danskem, ki bo doživel največjo spremembo na področju robotike.« Ob tem je izrazil prepričanje, da roboti ne bodo nikoli nadomestili ljudi ter dodal, da je sedanja nezaposlenost na Danskem med najnižjimi. Izpostavil je tudi, da je zaradi interakcije robota z okolico precej težje narediti robotiko za zdravstveni in socialni sistem, kjer ležijo njihovi naslednji izzivi – na Poslovni konferenci Portorož bo med drugim govoril o projektu, ki traja že nekaj let in v katerem so roboti tisti, ki ljudem odvzemajo vzorce krvi. Glede prihodnosti je prepričan, da nas najbolj razburljivo obdobje še čaka: »Nič še nismo videli. V naslednjih 20 letih bomo videli dramatične spremembe.«

Po številu robotov v slovenski industriji se približujemo najbolj razvitim

Del 19. Poslovne konference Portorož bo namenjen tudi predstavitvi rezultatov raziskave Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Robotizacija – dvig ali zaton civilizacije, ki si je prizadevala raziskati intenzivnost robotizacije v svetu, vlogo robotike v pomembnih slovenskih industrijskih podjetjih, v hotelski dejavnosti in na ponudbeni strani, kako robotizacija spreminja družbene odnose in kašne so njene družbene posledice, kakšen naj bi bil »človeški kapital« prihodnosti, na podlagi primerjalne analize Danske, Avstrije in Slovenije tudi, kakšna naj bo politika države do industrije 4.0 in robotike, ter katere najpomembnejše ukrepe ima država na voljo, da podjetjem olajša dostop do novih tehnologij. Dr. Janez Prašnikar je na predstavitvi 19. PKP že predstavil nekaj rezultatov raziskave: »Danska je ena najbolj razvitih držav pri uporabi industrijskih robotov, v letu 2016 je imela 211 industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih. Povprečje za Evropo znaša 99, za Ameriko nekaj čez 100, za Avstrijo je to število 144, za Slovenijo pa kar 135! Število robotov v slovenski industriji se je od leta 2012 do 2016 potrojilo, kar je še eden od dokazov vzpona slovenskega gospodarstva. Smo nad evropskim povprečjem in se približujemo najbolj razvitim državam na tem področju.«

Umetna inteligenca privlači največ investicij

Roboti so sicer po prepričanju svetovalne hiše PricewaterhouseCoopers ena izmed osmih ključnih tehnologij, partner PwC CEE Dejan Ljuština pa se bo s svojim predavanjem vklopil v oba dela, kiklope in robote: »Ko govorimo o tehnologiji in tehnoloških podjetjih, govorimo o največjih svetovnih kiklopih. Pet najvrednejših podjetij na svetu je tehnoloških podjetij. Njihova tržna kapitalizacija je enaka dvema BDP-jema vseh držav jugovzhodne Evrope, vključno s Turčijo, ki je 16. ali 17. svetovna ekonomija.« Ljuština dodaja, da je umetna inteligenca področje, ki privlači največ investicij, največ zagonskih podjetij, največ uveljavljenih podjetij, in še zdaleč ni več znanstvena fantastika: »Telekomunikacijska podjetja v jugovzhodni Aziji so to tehnologijo lansirala pred letom in pol, francosko energetsko podjetje, s katerim sodelujemo, pred letom dni.« Vendar pa naša podjetja zaostajajo: »Podjetja v jugovzhodni Evropi zaostajajo. To je ogromno področje, velik vpliv na podjetja, na nacionalne ekonomije, trg dela in vsekakor tema, h kateri je potrebno zelo resno pristopiti.«

Tradicionalna napoved za prihodnje leto

Na konferenci bo že tradicionalno svojo napoved za Evropo in Slovenijo v letu 2018 podal ekonomist Veljko Bole iz EIPF Ljubljana, ki najavlja večji poudarek na »mislim da že lahko rečemo: novi paradigmi makroekonomije v tujini. Kot veste, centralni bančniki so zelo zbegani: aktivnost hitro raste, zaposlenost tudi, plače pa stojijo in cene tudi. V Sloveniji pa imamo še dva dodatna elementa te paradigme: ekonomija zelo hitro raste, bistveno hitreje kot v evroobmočju, krediti pa stojijo, stoji tudi domače trošenje oz. se to zelo počasi povečuje.«

19. Poslovna konferenca Portorož bo gostila še mnoge druge zanimive govorce, ki bodo soočili mnenja o kiklopih v Evropski uniji (Savona in Mrak), kiklopih v ekonomiji (Haliassos), pretvorbi številnih podatkov v uporabne vpoglede (Hartmann) ter prihodnosti na področju dela (Timms). Umanjkal ne bo niti pogled slovenskih managerjev (Zarja Elektronika, Yaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija, MSIN, TPV in Kolektor), Časnik Finance pa bo podelil nagrado za izjemne dosežke v gospodarstvu, za katero direktor in glavni urednik Časnika Finance Petere Frankl napoveduje, da bo nekoliko bolj v skladu s temo konference, kot na primer lansko leto, ko sta priznanje prejela kulturna managerja, oz. leto prej, ko so presenetili s priznanjem smučarki Tini Maze.

Več o programu 19. Poslovne konference Portorož: www.pkp.si.