Dober analitik hitro opazi manipulacijo z odloženimi davki

Čas branja: 3 min
20.11.2017  11:33
Razumevanje odloženih davkov pomembna prednost pri analizi finančnega stanja in izida določenega podjetja
Dober analitik hitro opazi manipulacijo z odloženimi davki

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Odloženi davki vplivajo na pravilen prikaz celotnega odhodka za davek skozi leta in s tem na realnejšo sliko poslovanja podjetja. Pri tem pa kaže opozoriti, da je treba dosledno upoštevati zahteve za njihovo pripoznanje, ne pa jih uporabiti kot instrument za manipuliranje poslovnega izida, kar sicer dober analitik računovodskih izkazov hitro opazi.

Odloženi davki sicer ne vplivajo neposredno na denarni tok podjetja, temveč so izračunljiva računovodska kategorija, ki pa omogoča pravilnejši in realnejši prikaz poslovnega izida podjetja po letih. Zaradi tega je razumevanje vsebine te postavke za uporabnike računovodskih izkazov pomembna prednost pri analizi finančnega stanja in izida določenega podjetja.

Zakaj sploh prihaja do evidentiranja odloženih davkov? Na kratko - do odloženih davkov prihaja zaradi (začasnih) razlik med pravili za ugotavljanje računovodskega in obdavčljivega dobička. V praksi največkrat prihaja do terjatev za odložene davke, saj je v davčni zakonodaji več primerov, katerih posledica so odhodki, ki ob nastanku niso (v celoti) davčno priznani, zato je knjigovodska vrednost sredstva nižja od davčne vrednosti, kar vodi do terjatev za odloženi davek.

Različne amortizacijske stopnje

Davčna zakonodaja predpisuje najvišje amortizacijske stopnje za neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva, ki se lahko razlikujejo od amortizacijskih stopenj, ki jih podjetje določi na podlagi ocenjene dobe koristnosti neopredmetenega ali opredmetenega osnovnega sredstva. Podjetje denimo lahko oceni, da znaša doba koristnosti za nepremičnino pet odstotkov, najvišja davčno priznana stopnja za nepremičnine pa je triodstotna. Zato pride do razlik med višino davčno priznanih odhodkov in odhodkov, izkazanih v poslovnem izidu podjetja, in do razloga za nastanek terjatev za odloženi davek, ki vpliva na celotni odhodek za davek (ta je vsota obračunanega in odloženega davka).

Prevrednotenje terjatev zaradi oslabitve

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v 21. členu določa pogoje, kakšen delež terjatev, za katere je bil oblikovan popravek vrednosti, je davčno priznan. Popravek vrednosti namreč ni v celoti priznan v letu, ko pride do oblikovanja, temveč šele takrat, ko so izpolnjeni pogoji za to (ob odpisu terjatve, ko je potrjena prisilna poravnava ali stečaj za dolžnika, ki nam ni plačal svojega dolga in zaradi česar smo oblikovali popravek vrednosti).

V praksi med tema obdobjema ponavadi mine več let. Zaradi razlike v obdobjih, ko pride do pripoznanja odhodka v davčnem obračunu in v izkazu poslovnega izida, je treba pripoznati terjatev za odloženi davek.

Rezervacije

Kot smo navedli že v uvodnem delu, prihaja do razlik med računovodskim in obdavčljivim dobičkom, saj ZDDPO-2 določa, da je davčno priznanih le 50 odstotkov oblikovanih rezervacij. Največkrat gre za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, ne smemo pa pozabiti niti na rezervacije za dana jamstva pri prodaji izdelkov, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pokojnine in rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb.

Preostalih 50 odstotkov rezervacij se v davčni obračun vključi ob porabi oziroma odpravi. Ker znova prihaja do časovnih razlik pri izkazovanju odhodkov, je treba pripoznati terjatve za odloženi davek.

Davčni dobropisi in davčne izgube

Prav tako pri oblikovanju terjatev za odloženi davek ne smemo pozabiti na neizrabljene davčne dobropise - v praksi se to nanaša na neizkoriščene davčne olajšave za denimo naložbe, za vlaganje v raziskovanje in razvoj ..., torej za olajšave, ki jih je možno uveljaviti v davčnem obračunu v prihodnjih obdobjih. Tudi v tem primeru bi morali oblikovati terjatev za odloženi davek, kar pa podjetja prevečkrat pozabijo.

Enako velja za terjatve za odloženi davek za neizkoriščeno davčno izgubo, ki jo je možno izkoristiti v prihodnjih obdobjih, vendar pa je za njeno pripoznanje treba dokazati, da bo podjetje z veliko verjetnostjo v prihodnje poslovalo z dobičkom, v breme katerega bo možno uveljaviti davčno izgubo.

Kdaj odloženi davki ne vplivajo na poslovni izid

Vsi omenjeni primeri oblikovanja odloženih davkov ali njihovih sprememb vplivajo na poslovni izid kot večji ali manjši odhodek za davek. V praksi pa se pojavljata še dva pogosta primera, ko pride do odloženih davkov, ki vplivajo le na bilanco stanja, in ne na poslovni izid. Gre za učinek prevrednotenja osnovnih sredstev in učinek prevrednotenja finančnih naložb. Prevrednotenje namreč ne vpliva na računovodski in obdavčljivi dobiček, temveč na knjigovodsko in davčno vrednost sredstva, kar je razlog za pripoznanje odloženega davka.

Prispevek pooblaščene revizorke Maruše Hauptman, ki bo 6. decembra 2017 skupaj z davčnim svetovalcem Mitjem Černetom vodila seminar Računovodski in davčni vidik odloženih davkov in davčno priznani odhodki 2017 (DDPO), je bil prvič objavljen na portalu finance.si.


Več iz teme: