Vztrajajmo pri tem, kar bodo naredila podjetja

Čas branja: 2 min
22.11.2017  10:40  Dopolnjeno: 22.11.2017 10:47
»Število robotov v slovenski industriji se je od leta 2012 do 2016 potrojilo, kar je še eden od dokazov vzpona slovenskega gospodarstva. Smo nad evropskim povprečjem in se približujemo najbolj razvitim državam na tem področju«, izpostavlja dr. Janez Prašnikar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Vztrajajmo pri tem, kar bodo naredila podjetja
Foto: PhonlamaiPhoto

Del 19. Poslovne konference Portorož (PKP) bo namenjen tudi predstavitvi rezultatov raziskave Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Robotizacija – dvig ali zaton civilizacije, ki si je prizadevala raziskati intenzivnost robotizacije v svetu, vlogo robotike v pomembnih slovenskih industrijskih podjetjih, v hotelski dejavnosti in na ponudbeni strani, kako robotizacija spreminja družbene odnose in kakšne so njene družbene posledice, kakšen naj bi bil »človeški kapital« prihodnosti, na podlagi primerjalne analize Danske, Avstrije in Slovenije tudi, kakšna naj bo politika države do industrije 4.0 in robotike, ter katere najpomembnejše ukrepe ima država na voljo, da podjetjem olajša dostop do novih tehnologij.

Dr. Janez Prašnikar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in programski vodja 19. PKP na podlagi izsledkov raziskave izpostavlja, da je tudi povečanje števila robotov eden od dokazov vzpona slovenskega gospodarstva: »Danska je ena najbolj razvitih držav pri uporabi industrijskih robotov, v letu 2016 je imela 211 industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih. Povprečje za Evropo znaša 99, za Ameriko nekaj čez 100, za Avstrijo je število robotov 144, za Slovenijo pa kar 135! Število robotov v slovenski industriji se je od leta 2012 do 2016 potrojilo, kar je še eden od dokazov vzpona slovenskega gospodarstva. Smo nad evropskim povprečjem in se približujemo najbolj razvitim državam na tem področju.«

Glede primerjav Danske, Avstrije in Slovenije dr. Prašnikar dodaja, da se je v primeru Danske že leta 2008 v celotno 'zgodbo' vključila država, bistveno so se spremenili sistemi izobraževanj, danske univerze so naredile pomemben korak naprej. V Avstriji je izjemen pritisk od zgoraj navzdol zaslediti v zadnjih treh letih. Sledijo razmišljanju Danske: »Kot v primeru Danske: če želimo imeti izdelke z visoko dodano vrednostjo, so roboti del tega poslovnega modela.«

Za Slovenijo pa je značilen fragmentiran model. Na koncu 80-ih let je bil močan vzgib za sodelovanje podjetij z univerzami in ob podpori države, v 90-ih je bilo obdobje preživetja slovenske industrije, v zadnjem času pa je močan pritisk za razvoj robotike iz podjetij samih - zaradi konkurence in manjka na trgu dela. Kaj pa država? Dr. Prašnikar poudarja, da slovenska podjetja več niso homogena, kot so bila pred desetletji. Imamo vrsto visoko razvitih podjetij, ki so del globalnih korporacij z njihovimi lastnimi raziskavami in razvojem, zato ni potrebno lastnega razvoja organizirati še v Sloveniji; marsikatero podjetje ima razvoj tega področja tudi v Sloveniji. »Naš odgovor v tem trenutku je, da vztrajamo pri tem, kar bodo podjetja naredila, pa bomo videli, ali se bo sčasoma tudi na tem področju kaj pozitivnega premaknilo.«

Več iz teme: