Kaj prinaša 2. dan Poslovne konference Portorož?

Čas branja: 2 min
01.12.2017  09:27  Dopolnjeno: 01.12.2017 09:38
Kaj prinaša 2. dan Poslovne konference Portorož?
Foto: Jernej Lasič

Obveščaj me o novih člankih:  

Drugi dan 19. Poslovne konference Portorož bo 'odprla' predstavitev rezultatov raziskave Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Robotizacija – dvig ali zaton civilizacije, ki si je prizadevala raziskati intenzivnost robotizacije v svetu, vlogo robotike v pomembnih slovenskih industrijskih podjetjih, v hotelski dejavnosti in na ponudbeni strani, kako robotizacija spreminja družbene odnose in kašne so njene družbene posledice, kakšen naj bi bil »človeški kapital« prihodnosti, na podlagi primerjalne analize Danske, Avstrije in Slovenije tudi, kakšna naj bo politika države do industrije 4.0 in robotike, ter katere najpomembnejše ukrepe ima država na voljo, da podjetjem olajša dostop do novih tehnologij. »Danska je ena najbolj razvitih držav pri uporabi industrijskih robotov, v letu 2016 je imela 211 industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih. Povprečje za Evropo znaša 99, za Ameriko nekaj čez 100, za Avstrijo je to število 144, za Slovenijo pa kar 135! Število robotov v slovenski industriji se je od leta 2012 do 2016 potrojilo, kar je še eden od dokazov vzpona slovenskega gospodarstva. Smo nad evropskim povprečjem in se približujemo najbolj razvitim državam na tem področju.«

Danec Bjarke Falk Nielsen, ki vodi RoboCluster s sedežem v Odenseju, bo v Portorožu predstavil izkušnje danskih podjetij z robotizacijo, delovanje grozda in vladno politiko na tem področju. RoboCluster je ustanovilo dansko ministrstvo za znanost in inovacije, njegova ključna naloga pa je povezati podjetja in vladne politike na tem občutljivem področju gospodarskega razvoja. Pomembno je spoznanje, da je na Danskem uporaba robotov porazdeljena med vrsto panog in ni skoncentrirana zgolj v avtomobilski industriji, ključni motiv uvajanja robotike pa je doseganje večje konkurenčnosti, proizvodnja proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo in posledično doseganje visokih plač. Kot je povedal Falk Nielsen, danska politika financira tehnološke projekte ne le v industriji, ampak tudi na področju zdravstva in sociale, pa tudi povezavo med podjetji in univerzami. Prepričan je, da bo bistveno bolj kot na industrijo robotika vplivala na finančni sektor: »Na Danskem finančne institucije odpuščajo velikoštevilo ljudi in namesto njih uporabljajo robotiko. Finančni sektor je tisti sektor na Danskem, ki bo doživel največjo spremembo na področju robotike.« Ob tem je izrazil prepričanje, da roboti ne bodo nikoli nadomestili ljudi ter dodal, da je sedanja nezaposlenost na Danskem med najnižjimi. Izpostavil je tudi, da je zaradi interakcije robota z okolico precej težje narediti robotiko za zdravstveni in socialni sistem, kjer ležijo njihovi naslednji izzivi – na Poslovni konferenci Portorož bo med drugim govoril o projektu, ki traja že nekaj let in v katerem so roboti tisti, ki ljudem odvzemajo vzorce krvi. Glede prihodnosti je prepričan, da nas najbolj razburljivo obdobje še čaka: »Nič še nismo videli. V naslednjih 20 letih bomo videli dramatične spremembe.«

Roboti so sicer po prepričanju svetovalne hiše PricewaterhouseCoopers ena izmed osmih ključnih tehnologij, partner PwC CEE Dejan Ljuština pa bo spregovoril o novih priložnostih, ki jih prinašajo nove tehnologije: »Ko govorimo o tehnologiji in tehnoloških podjetjih, govorimo o največjih svetovnih kiklopih. Pet najvrednejših podjetij na svetu je tehnoloških podjetij. Njihova tržna kapitalizacija je enaka dvema BDP-jema vseh držav jugovzhodne Evrope, vključno s Turčijo, ki je 16. ali 17. svetovna ekonomija.« Ljuština dodaja, da je umetna inteligenca področje, ki privlači največ investicij, največ zagonskih podjetij, največ uveljavljenih podjetij, in še zdaleč ni več znanstvena fantastika: »Telekomunikacijska podjetja v jugovzhodni Aziji so to tehnologijo lansirala pred letom in pol, francosko energetsko podjetje, s katerim sodelujemo, pred letom dni.« Vendar pa naša podjetja zaostajajo: »Podjetja v jugovzhodni Evropi zaostajajo. To je ogromno področje, velik vpliv na podjetja, na nacionalne ekonomije, trg dela in vsekakor tema, h kateri je potrebno zelo resno pristopiti.«

O pretvorbi številnih podatkov v uporabne vpoglede bo govoril Marcus Hartmann, direktor skupine za analitiko, Bisnode, kadrovski futurolog Perry Timms pa o prihodnosti na področju dela. Umanjkal ne bo niti okrogla miza s slovenskimi managerji (Zarja Elektronika, Yaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija, MSIN, TPV in Kolektor).