Medtem ko o pametnih tovarnah večinoma govorimo le teoretično, imajo v Siemensu s tem praktične izkušnje

Čas branja: 6 min
14.12.2017  11:16  Dopolnjeno: 14.12.2017 11:45
Na Podjetniškem forumu, ki ga je že osmič zapored organizirala Poslovna akademija Časnika Finance, so na okrogli mizi Pametne tovarne – izzivi in priložnosti osvetlili aktivnosti, ki jih na tem področju izvajajo v vodilnih slovenskih podjetjih, kjer že delujejo zametki pametnih tovarn.
Medtem ko o pametnih tovarnah večinoma govorimo le teoretično, imajo v Siemensu s tem praktične izkušnje
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Pametna tovarna na pogled deluje dolgočasno

V nemškem Ambergu Siemensova pametna tovarna , v kateri proizvajajo krmilnike simatic, že deluje. »Če si jo pogledate, deluje precej dolgočasno! Zato, ker vsa ta pamet ni vidna navzven, ampak se skriva v sistemih, ki se med seboj povezujejo,« je na vprašanje, kako je delovanje pametne tovarne videti v praksi, odgovorila Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija.

Siemensova pametna tovarna proizvodnjo povečala za osemkrat …

Siemens v tej tovarni danes proizvede 12 milijonov krmilnikov na leto. »Tovarna, ki deluje od leta 1989, je ob istem številu zaposlenih obseg proizvodnje do danes povečala za osemkrat. In to zaradi uvedbe novih tehnologij. V tovarni so nameščene vse trenutno najnovejše programske rešitve, od načrtovanja proizvodnje, upravljanja proizvodnje, načrtovanja življenjskega cikla izdelka, sistemov MES …, ki vsi komunicirajo med seboj, krmilniki simatic pa to proizvodnjo vodijo. Tako da včasih rečemo, da krmilniki simatic vodijo proizvodnjo krmilnikov simatic. Naj ob tem dodam še, da je kakovost proizvodnje 99,9988-odstotna, kar je ena od najvišjih stopenj kakovosti proizvodnje,« je povedala Medeja Lončar.

… število podatkov pa s pet tisoč na 50 milijonov na dan

V vseh teh letih se v Siemensovi tovarni krmilnikov ni povečal le obseg proizvodnje in raven kakovosti, izjemno je zraslo tudi število podatkov, ki nastajajo pri medsebojni komunikaciji proizvodov in programska opreme prek senzorjev. In sicer s pet tisoč na 50 milijonov na dan. »Pri tem je izjemno pomembna analitika podatkov, ki jo uporabljamo za izboljšave procesov. Moram pa opozoriti še na eno dejstvo, in sicer, da na 40-odstotno povečanje produktivnosti tovarne vplivajo ljudje s svojimi idejami, vlaganja v sisteme in tehnologijo pa k temu prispevajo 60 odstotkov. To potrjuje dejstvo, da bodo ljudje še kako potrebni v proizvodnji tudi naprej,« je poudarila direktorica Siemensa Slovenija.

Pametna tovarna je kot uglašen orkester

»Pametna tovarna je tista, kjer sodelujejo vsi z vsemi – naprave, ljudje in stroji, prilagojeni so tudi poslovni procesi in modeli. Sodelovanje poteka v harmonizirani skupnosti, podobno kot pri orkestru. Orkester lahko ima dobre posameznike, a če ni dobrega dirigenta, dobre uglašenosti v orkestru, ta ne da tistega, kar bi poslušalci ali stranke na trgu želele imeti,« je značilnosti pametne tovarne slikovito opisal Igor Kovač, predavatelj in raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana ter koordinator programa GOSTOP, katerega cilj je pospešiti razvoj koncepta tovarn prihodnosti v Sloveniji.

V programu GOSTOP pri štirih stebrih, kjer Slovenija v prihodnosti lahko doseže preboj – tehnologije vodenja, orodjarstvo, robotika in fotonika –, sodeluje 19 partnerjev z univerz, inštitutov, kompetenčnega centra in iz gospodarstva.

Kot je pojasnil Igor Kovač, se pri tehnologijah vodenja partnerji osredotočajo na krmiljenje, mehke pristope, MES in druge napredne programske rešitve, pri orodjarstvu na novo generacijo pametnih orodij, ki se bodo pogovarjala s strojem in drugim deležniki v proizvodni celici oziroma liniji.

»Robotika je v Sloveniji ogromno pridobila z Yaskawo. Ne le na raziskovalni, ampak tudi na aplikativni ravni. Kolegi na Nizozemskem in Finskem nam to zelo zavidajo in sprašujejo, zakaj so se pri Yaskawi odločili širiti prav v Slovenijo. Lahko povem, da smo v raziskovalnih organizacijah pridno delali, da je to prišlo v Slovenijo. Še več, povem lahko tudi, da določene raziskovalne naloge delamo za Yaskawo neposredno,« je poudaril Igor Kovač.

In dodal, da v Sloveniji poleg robotike zelo prosperira tudi fotonika, kjer skupina zelo močnih, hitro rastočih in inovativnih podjetij razvija napredne rešitve in izdelke na področju medicine, zobozdravstva ter laserje za strojništvo, za rezanje, merjene in podobno.

V Revozu prihodnje leto "nov robot vsakih dva dni"

V Revozu je visokoserijska proizvodnja vozil že zdaj močno avtomatizirana in robotizirana, a se v novomeški družbi pri tem ne nameravajo ustaviti. »Naša proizvodnja je do 80-odstotno robotizirana, za prihodnje leto pa načrtujemo robotizacijo po stopnji 'nov robot vsakih dva dni'. To je stopnja, ki jo je težko doseči v katerokoli drugi tovarni,« je povedal Tomaž Blatnik, odgovoren za projekt digitalizacije v Revozu.

Kot pravi, poleg robotizacije, ki je viden del proizvodnje, veliko pozornosti posvečajo tudi digitalizaciji. »Pri tem se osredotočamo zlasti na prehod iz statične uporabe 3D-modelov v dinamično uporabo. Našim tehnologom želimo omogočiti, da iz oblaka vzamejo 3D, ga prenesejo v našo proizvodnjo in pri tem vidijo, kakšna bo ta numerično. Najboljši tehnologi so si zdaj to lahko predstavljali, z močnim procesom digitalizacije pa želimo to možnost približati vsem. Digitalizacija gre pri nas predvsem v smeri numerizacije proizvodnje in povezljivosti vseh sistemov v tovarni v en sam oblak,« je povedal Blatnik.

V TPV imajo več kot sto med seboj povezanih robotov

Tudi velikoserijski proizvajalec delov za avtomobilsko industrijo TPV že deluje po sistemu pametne tovarne. »V proizvodnji imamo več kot sto robotov, ki so med seboj povezani. Poleg tega smo sredi izvedbe projekta sistema MES – to je sistem, ki povezuje določena delovna mesta –, ki smo ga na nekaterih področjih že vpeljali,« je povedal Tomaž Savšek, pomočnik direktorja TPV.

Ob tem je pojasnil, da se proizvodnja TPV od Revozove, čeprav sta obe velikoserijski, razlikuje predvsem po tem, da njihova ne poteka po tekočem traku, ampak materiale in polizdelke v proizvodnem procesu od stroja do stroja prevažajo. »To je tudi razlog, da se je v podjetju pred nekaj leti pojavila ideja, da bi interno logistiko avtomatizirali,« je povedal Savšek.

Projekt so zelo uspešno izpeljali najprej pri sebi, zdaj pa z njim že nastopajo na trgu. »Zelo smo hvaležni našim sosedom v Novem mestu, Revozu, da so prepoznali potencial in prednosti naših avtomatiziranih vozil. Ker Revoz avtomobile proizvaja tudi za nemške partnerje in ker so referenčna tovarna tako po produktivnosti kot po avtomatizaciji, delajo dobro reklamo tudi nam, saj so naše rešitve z avtomatiziranimi vozili zato že prepoznane v tujini,« je povedal Savšek.

Digitalna strategija digitalizacije za pet, šest let

Ker je TPV dobavitelj avtomobilski industriji, so že pred leti digitalizirali vse procese in funkcije, tudi razvoj, tako da so z rešitvami industrije 4.0 že dolgo seznanjeni. Pri tem jim je manjkala le še povezljivost oziroma dirigent, ki bi na koncu vse rešitve povezal. A bodo kmalu zapolnili tudi to vrzel. Letos so začeli pripravljati strategijo digitalizacije podjetja, ki bo končana v kratkem. »Digitalna strategija nam za prihodnjih pet, šest let daje vizijo, strategijo in akcijski načrt, kaj vse bomo na tem področju še naredili.«

Gorenjevi povezani aparati najprej na Nizozemskem

Podobno kot TPV bodo prihodnji mesec pripravo strategije digitalizacije proizvodnje končali tudi v Gorenjevem programu proizvodnje kuhalnih aparatov. Krovno strategijo digitalizacije za končne izdelke so v družbi oblikovali že pred tremi leti, prav zdaj denimo na trg uvajajo prve povezane gospodinjske aparate, je povedal Robert Rošer, direktor proizvodnje kuhalnih aparatov v skupini Gorenje.

»Prvo serijo povezljivih pametnih gospodinjskih aparatov premijske znamke Atag uvajamo na nizozemskem trgu. Kuhališče, pečica, hladilnik in napa bodo med seboj komunicirali, vsi so povezani v oblaku, uporabnik pa bo lahko aparate upravljal na daljavo,« je aktualno novico z udeleženci Podjetniškega foruma delil Robert Rošer. In dodal, da se bo prodaja Gorenjevih pametnih gospodinjskih aparatov na slovenskem trgu začela v letu 2019, še prej jih bodo uvedli na nemški trg in v Beneluksu.

Deli proizvodnje po načelih pametne tovarne

Nekateri deli proizvodnje v Gorenju so že zasnovani po načelih pametne tovarne, je povedal Rošer. Povsem avtomatizirano denimo teče proizvodnja v tovarni stiropora, kjer uporabljajo tudi avtomatizirana transportna vozila, ki oskrbujejo posamezne stroje. »Prav zdaj pametno tovarno postavljamo za proizvodnjo vsadnih kuhališč. Gre za manjši obrat, v katerem letno proizvedemo približno pol milijona vsadnih kuhališč ter premium in povezljivih kuhališč. Prizadevamo si, da bomo zares naredili pametno tovarno – od vhodne logistike do odpreme izdelkov,« je povedal Rošer. In dodal, da so vse Gorenjeve sodobne linije izdelkov opremljene z RFID-tehnologijo, ki omogoča sledljivost izdelkov vse do proizvodnje in uporabljenih sestavnih delov in materialov.

Ključ do pametne tovarne je umetna inteligenca

»Trenutno lahko rečemo, da imamo tovarno 3.6 ali 3.7. Kaj to pomeni? To pomeni, da so vsi sistemi, ki jih kolegi omenjajo, med seboj povezani. Do 4.0 pa manjka to, da bi bili ti sistemi med seboj povezani inteligentno, da se sistemi učijo. Pa ne samo z napredno analitiko, ampak z umetno inteligenco. Ključ do pametne tovarne v prihodnosti je umetna inteligenca, predvsem strojno učenje. In ta del je tisti, ki bo ločil zdajšnje stanje od prihodnjega,« je poudaril Valter Leban, član uprave Kolektorja Group.

Za prihodnje stanje so potrebni vizija, takoj za to pa strategija oziroma pot do rešitev. »Pot je odvisna od stanja sistema na področju avtomatizacije, na področju informatizacije, zelo pomembna je tudi pripravljenost človeškega kapitala – koliko so ljudje usposobljeni in kompetentni za te stvari –, in ne nazadnje od poslovnega modela podjetja. Zavedati se moramo, da je tam, kjer se prodajajo informacije, stvari mogoče brez težav digitalizirati. Drugače je v industriji. Mi bomo še vedno morali fizične stvari izdelovati, jih premikati in postaviti,« je opozoril Leban.

Dovolj procesorske moči in dovolj spomina

Prihodnja pametna tovarna se po besedah Valterja Lebana, kar zadeva avtomatizacijo in informatizacijo, ne bo veliko razlikovala od sedanje tovarne. Z vidika umetniškega vtisa bodo stvari mogoče malo bolj zaobljene, več bo kolaborativnih robotov. »To, kar je najpomembneje, bo skrito očem, kot je omenila Medeja. To je ta pamet, ki se bo nabirala na podlagi domenskega znanja in umetne inteligence.«

Pri tem je opozoril še na eno dejstvo. In sicer, da digitalizacija traja že 30 let. »Kaj drugega pa je sistem SCADA kot pametni sistem. Imamo veliko količino podatkov, ki pa jih človeški um ne zna interpretirati, ker ima premalo procesorske moči. Z novimi tehnologijami, s tako imenovanimi native tehnologijami, smo prišli do tega, da imamo dovolj procesorske moči in dovolj spomina. Šele zdaj imamo dovolj vpogleda, šele zdaj znamo ločiti drevesa od gozda. Da pa to lahko začneš, sta potrebna čas in učenje. Tudi mi smo ob rojstvu zelo nebogljeni in še ne znamo teči, moramo se naučiti. Podobno se je treba naučiti tudi umetne inteligence, za kar pa na začetku potrebuješ veliko domenskega znanja. In to je tisto, kar šteje. Tu je zelo pomembno sodelovanje med tehnologi, to je tistimi, ki ponujajo tehnološka znanja, kot denimo SAP, Microsoft in Siemens, ter tistimi, ki imajo domensko znanje v industriji. Vse to je treba povezati v smiselno celoto in zatem v nove poslovne modele,« je poudaril Valter Leban.

Prispevek avtorice Sabine Petrov je bil prvič objavljen na portalu [tovarna.finance.si.]