Pri nas se blockchain uporablja tudi v zavarovalništvu, zdravstvu, internetu stvari, energetiki, izobraževanju ...

Čas branja: 3 min
12.03.2018  11:08  Dopolnjeno: 12.03.2018 11:10
V projekte ICO so začeli vstopati resni igralci – podjetja kot vlagatelji ter znanstveniki in člani uprav uglednih podjetij kot svetovalci, poudarja Peter Merc, vodja in koordinator Blockchain Think Tanka Slovenija, ki bo tudi eden izmed govorcev na 35. Finančni konferenci.
Pri nas se blockchain uporablja tudi v zavarovalništvu, zdravstvu, internetu stvari, energetiki, izobraževanju ...
Foto: Jure Makovec

Peter Merc je vodja in koordinator Blockchain Think Tanka Slovenija (BTTS), pred kratkim ustanovljene organizacije, ki se zavzema za širjenje znanja o tej novi tehnologiji, obenem pa poskuša vplivati tako na samoregulacijo industrije kot na oblikovanje zakonodaje, ki bi omogočala konkurenčen razvoj digitalne ekonomije. Merc je tudi nekdanji bančnik (še vedno je član nadzornega sveta Abanka" title="Abanka">Abanke) in vodi pravno pisarno Lemur Legal, ki večino posla pridobiva na vročem igrišču tehnologije blockchain in projektov začetne ponudbe kriptožetonov (ICO). V začetku maja bo sodeloval na 35. Finančni konferenci, kjer bo poseben sklop vsebin namenjen izključno tehnologiji blockchain in začetnim ponudbam kriptožetonov (ICO) v finančni industriji.

Z njim se je za Manager pogovarjal Gorazd Suhadolnik, na tem mestu pa objavljamo nekaj izsekov intervjuja:

Se v slovenskih poslovnih modelih, ki temeljijo na blockchainu, dogaja še kaj drugega kot naložbe v kriptovalute in izdajanje kriptožetonov?

Seveda, pri nas se v okviru podjetij oziroma projektov ICO uporablja blockchain tudi na področju digitalnih osebnih podatkov, v zavarovalništvu, zdravstvu, internetu stvari, energetiki, izobraževanju – projekt Gledos je dobil celo pisno podporo ministrstva za šolstvo, k partnerstvu pa je pristopil tudi Institut Jožefa Stefana.

Od lanskega poletja do konca leta je v medijih kar kipelo od zgodb o uspešnih projektih ICO slovenskih start-upov. Je v novem letu ta hitrost dogajanja upadla?

Nasprotno. Po mojih podatkih je bilo – pogojno rečeno – s slovenskimi projekti ICO zgolj v letošnjem januarju zbranih za približno 75 milijonov evrov sredstev: InsurePal je zbral 20 milijonov, OriginTrail 22 milijonov, CargoX sedem milijonov, X8Currency pet milijonov … Dogaja se zelo veliko, mogoče je nekoliko težava, ker pridejo v medije le zelo uspešne zgodbe, ki ustvarjajo vtis, da je z dobro osnovno idejo in s projektom ICO zelo lahko priti do zagonskega kapitala. Vendar to niti približno ne drži. Resnega projekta ICO ne moreš več speljati brez konkretnega začetnega denarja, pri čemer je po naših izkušnjah veljavna formula uspeha 80-10-10: 80 odstotkov za trženje in PR, 10 odstotkov za izdelek ali storitev in 10 odstotkov za ekipo. Brez učinkovite publicitete torej ni več mogoče uspeti, njeno ustvarjanje in vzdrževanje pa je zelo drago.

Še pred kratkim je bilo mogoče s kriptožetoni zbrati ogromno sredstev z zelo nekonkretnim opisom projekta (»white paper«).

To je preteklost, trg je veliko zrelejši. V projekte ICO so začeli vstopati resni igralci – podjetja kot vlagatelji ter znanstveniki in člani uprav uglednih podjetij kot svetovalci. Glavni partner projekta Eligma, ki ga pripravlja Dejan Roljič, je na primer BTC. Svoje priložnosti v blockchainu iščejo tudi poslovni angeli in skladi tveganega kapitala, ki imajo sicer pri vlaganju v začetne ponudbe kriptožetonov skromnejše zahteve kot pri »klasičnih« naložbah v start-upe. V naši pisarni pri projektu ICO vedno skrbno pogledamo, kaj prinaša kriptožeton uporabniku, predvsem pa sestavo ekipe in svetovalcev, ki sodelujejo pri projektu.

Tehnologija blockchain omogoča po eni strani množično spletno zbiranje denarja za poslovno idejo, po drugi strani pa tudi črno ekonomijo, špekulacije, utaje davkov in plačevanje za ilegalne vsebine ter storitve.

Ena od prvih asociacij pri kriptovalutah je pranje denarja. Angleški regulator za preprečevanje pranja denarja je o tem dejal, da seveda obstajajo poti za pranje denarja prek kriptovalut, vendar se lahko pere tudi prek trga umetnin, nepremičnin, in da pred tem ni odporna nobena industrija, ki je likvidna in kjer se prenaša določena vrednost.

Blockchain sicer delno omogoča anonimnost, ko pa želi uporabnik na borzi zamenjati kriptovaluto v »fiat« valuto, se mora razkriti, s tem pa se omogoči sledenje podatkom do samega izvora. Trenutno v svetu deluje 200 kriptoborz, bitcoini kotirajo na vseh in če bi na katerikoli od njih želeli prodati za milijon evrov bitcoinov, bi pomembno vplivali na tečaj bitcoina. Mislim, da zaradi slabe likvidnosti trgov in blockchaina, ki omogoča popolno sledljivost, neki mehiški narkokartel ne more sistematično prati denarja.

Vendar naj bi pomemben del (globalnega) razvoja tehnologije blockchain domnevno poskušal doseči, da regulacija sploh ne bi bila mogoča?

Ne želim biti demagoški, pragmatično gledano pa si vsi, ki smo v Sloveniji kakorkoli vpleteni v blockchain, od pravnih svetovalcev do vlagateljev, ki so zaslužili velik denar, želimo regulacije. Prejšnji teden smo se skupaj z vodilnimi slovenskimi podjetji v blockchainu, Iconomi, Cofound.it, Viberate in drugimi, na povabilo ministrstva za finance in Fursa pogovarjali o obdavčitvi kriptovalut, predvsem fizičnih oseb. Zavzemali smo se za določitev smiselne obdavčitve. Mislim, da si večji del industrije želi regulacije, saj preohlapna pravila ne zagotavljajo pravne varnosti in predvidljivosti.

Ali ni v ozadju tega predvsem strah start-upov, da bi po uveljavitvi zakonodaje prišlo do kaznovanja za morebitne kršitve za nazaj?

Seveda gre tudi za to, zato je že zdaj nujno, da greš pred izdajo kriptožetonov do vsakega regulatorja posebej, mu predstaviš poslovni model in poskušaš skupaj rešiti odprta vprašanja. Veliko projektov ICO in poslovnih primerov uporabe blockchaina se bo izkazalo za prevaro, za nove različice Ponzijeve sheme. Vendar regulator ne bo mogel vreči vseh v isti koš, »prednost« bodo morali imeti tisti projekti, ki bodo lahko dokazali, da so bili od začetka v komunikaciji z regulatorji in da so po svojih močeh storili vse za izvedbo zakonsko skladnega projekta.

Celoten intervju s Petrom Mercem si preberite na portalu Manager, prisluhnete pa mu lahko na majski 35. Finančni konferenci, v sklopu o blockchainu in ICO v finančni industriji.